uporaba orodja 3dvia composer pri vzdrŽevanju v …application of 3dvia composer tool for...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

David KOPRIVC

UPORABA ORODJA 3DVIA COMPOSER PRI VZDRŽEVANJU V PODJETJU TAJFUN PLANINA

D. O. O.

Diplomsko delo

univerzitetnega študijskega programa

Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo

Maribor, junij 2014

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

UPORABA ORODJA 3DVIA COMPOSER PRI VZDRŽEVANJU V PODJETJU TAJFUN PLANINA

D. O. O.

Diplomsko delo

Študent: David KOPRIVC

Študijski program: Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo

Smer: Strojništvo

Mentor (FS): red. prof. dr. Borut BUCHMEISTER

Mentor (EPF): red. prof. dr. Duško URŠI

Maribor, junij 2014

III

I Z J A V A

Podpisani David KOPRIVC izjavljam, da:

je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof. dr.

Boruta BUCHMEISTRA in somentorstvom red. prof. dr. Duška URŠI A;

predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršne

koli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze

v Mariboru.

Maribor, 10. 06. 2014 Podpis:

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Borutu

BUCHMEISTRU in mentorju red. prof. dr. Dušku

URŠI U za pomo in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi podjetju Tajfun

Planina d. o. o.

Posebna zahvala velja staršema, ki sta mi omogo ila

študij, me spodbujala in verjela vame.

V

UPORABA ORODJA 3DVIA COMPOSER PRI VZDRŽEVANJU V PODJETJU TAJFUN PLANINA D. O. O.

Klju ne besede: 3DVIA Composer, tehni na dokumentacija, seznam rezervnih delov, navodila,

marketinški material, 3D-animacija, SolidWorks

UDK: 004.4:658.58(043.2)

POVZETEK

V preteklosti so proizvajalci morali sprejeti visoke stroške in zamude, povezane z ustvarjanjem

dokumentacije izdelkov. Danes pove ujejo svojo konkuren no prednost, zmanjšujejo stroške in

pove ujejo prihranek asa z uporabo programskega orodja 3DVIA Composer.

V diplomski nalogi so predstavljene prednosti in na in uporabe programa v podjetju

Tajfun Planina d. o. o. V podjetju uporabljajo program za izdelavo seznamov rezervnih delov,

navodil za uporabo in za servisne storitve, animacije in u no gradivo. Glavni cilji prehoda na

novo programsko podporo so bili: znižanje stroškov tiskovin, znižanje stroškov izobraževanj,

optimizacija sejemskih stroškov in u inkovitejša izraba razvojnega asa.

Nakup in uporaba nove programske opreme sta se v podjetju pokazala kot smotrna

odlo itev, s katero so uspešno optimizirali stroške.

VI

APPLICATION OF 3DVIA COMPOSER TOOL FOR MAINTENANCE AT THE COMPANY TAJFUN PLANINA D.O.O.

Key words: 3DVIA Composer, technical documentation, spare parts lists, instructions,

marketing materials, 3D animation, SolidWorks

UDK: 004.4:658.58(043.2)

ABSTRACT

In the past, manufacturers have had to accept the high costs and delays associated with creating

technical documentation. Today, however, product manufacturers are increasing their

competitive advantage, cutting costs and saving time by using the 3DVIA Composer software

tool.

This thesis presents the advantages and how to use the software at the company Tajfun

Planina d. o. o. The company uses the software to produce spare parts lists, instructions for use

and maintenance services, animation and study material. The main objectives of the transition to

the new software are: to reduce the cost of printed materials, to reduce the cost of training, the

optimisation of fair costs and the more effective use of development time.

The purchase and use of the new software by the company have proven to be a wise decision that has led to the successful optimisation of costs.

VII

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................ - 1 -

1.1 Splošno podro je diplomskega dela .......................................................................... - 1 -

1.2 Opredelitev problema dela ........................................................................................ - 1 -

1.3 Struktura diplomskega dela ...................................................................................... - 2 -

2 PREDSTAVITEV PODJETJA TAJFUN PLANINA D. O. O. .................................... - 3 -

3 PREDSTAVITEV IZDELKOV PODJETJA ............................................................... - 7 -

3.1 Gozdarski vitli .......................................................................................................... - 7 -

3.1.1 Hidravli ni vitli TAJFUN (AHK) ...................................................................... - 8 -

3.1.2 Profesionalni gozdarski vitel EGV 60 PRO in EGV 60 PRO N.......................... - 9 -

3.1.3 Dvobobenski vgradni vitel DVV 2 x 90 ........................................................... - 10 -

3.2 Mobilna ži nica MOZ 300 ...................................................................................... - 11 -

3.3 Rezalno-cepilni aparati ........................................................................................... - 12 -

3.4 Prenosni škripec Tajfun PS 130 .............................................................................. - 14 -

3.5 Radijsko-daljinsko vodenje Tajfun KIS 200 ........................................................... - 14 -

3.6 Dvigala Tajfun LIV ................................................................................................ - 15 -

3.7 Gozdarska elektronska premerka Bob800 ............................................................... - 16 -

4 PREDSTAVITEV PROGRAMSKEGA PAKETA 3DVIA COMPOSER ................ - 18 -

4.1 Uporaba programa 3DVIA Composer v podjetju Tajfun Planina, d.o.o. .................. - 21 -

4.2 Prikaz programskega okolja in najuporabnejših orodij ............................................ - 23 -

4.3 Uvoz 3D-modelov v okolje 3Dvia Composer ........................................................ - 30 -

4.4 Izdelava interaktivnih in tiskanih seznamov rezervnih delov ................................... - 32 -

4.4.1 Primer izdelave seznama rezervnih delov ........................................................ - 33 -

4.5 Primer izdelave 3D-animacije ................................................................................. - 40 -

4.5.1 Prikaz izdelave 3D-animacije .......................................................................... - 42 -

4.5.2 Objava animacije ............................................................................................. - 44 -

VIII

4.6 Marketinške spletne vsebine in katalogi .................................................................. - 46 -

4.6.1 Izdelava „renderjev” (fotorealisti nih slik) ...................................................... - 46 -

5 PREGLED STANDARDOV IN ZAHTEV DOKUMENTACIJE IZDELKA .......... - 48 -

6 STROŠKI INVESTICIJE IN UPORABE PROGRAMA 3DVIA COMPOSER ...... - 60 -

7 SKLEP ......................................................................................................................... - 67 -

8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ........................................................................ - 68 -

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Logotip podjetja Tajfun Planina d. o. o. [1] ............................................................ - 3 -

Slika 2.2: Tajfun Planina d. o. o. skozi as [1] ........................................................................ - 3 -

Slika 2.3: Nova montažno-skladiš na hala – zunaj [1] ............................................................ - 4 -

Slika 2.4: Nova montažno-skladiš na hala znotraj [1] ........................................................ - 4 -

Slika 3.1: Gozdarski vitel EGV 65 AHK SG ............................................................................ - 8 -

Slika 3.2: Gozdarski vitel EGV 60 PRO N .............................................................................. - 9 -

Slika 3.3: Gozdarski vitel EGV 60 PRO ................................................................................ - 10 -

Slika 3.4: Dvobobenski vgradni vitel DVV 2 x 90 .................................................................. - 11 -

Slika 3.5: Mobilna ži nica MOZ 300 (transportni položaj) ................................................... - 12 -

Slika 3.6: Mobilna ži nica MOZ 300 (delovni položaj) ......................................................... - 12 -

Slika 3.7: Rezalno-cepilni stroj RCA 400 joy ........................................................................ - 13 -

Slika 3.8: Rezalno-cepilni stroj RCA 600 joy ........................................................................ - 13 -

Slika 3.9: Prenosni škripec Tajfun PS 130 ............................................................................ - 14 -

Slika 3.10: Radijsko-daljinsko vodenje Tajfun KIS 200 ......................................................... - 15 -

Slika 3.11: Dvigalo Tajfun LIV ............................................................................................. - 16 -

Slika 3.12: Gozdarska elektronska premerka Bob800 ........................................................... - 16 -

Slika 3.13: Informacijski sistem Bober Mobile ...................................................................... - 17 -

Slika 4.1: Prikaz poteka izdelave podpore izdelka po konvencionalni metodi [4] .................. - 19 -

Slika 4.2: Prikaz poteka podpore izdelave izdelka s 3DVIA Composerjem [4] ...................... - 19 -

Slika 4.3: Tajfun Planina d. o. o. na letni konferenci SolidWorks 2014 [5] .......................... - 22 -

IX

Slika 4.4: Prikaz delovnega okolja 3DVIA Composer ........................................................... - 23 -

Slika 4.5: Okno Quick access toolbar ................................................................................... - 23 -

Slika 4.6: Zavihek Home ....................................................................................................... - 24 -

Slika 4.7: Zavihek Render ..................................................................................................... - 24 -

Slika 4.8: Zavihek Author ..................................................................................................... - 24 -

Slika 4.9: Zavihek Transform ................................................................................................ - 25 -

Slika 4.10: Zavihek Workshop .............................................................................................. - 25 -

Slika 4.11: Zavihek Animate ................................................................................................. - 25 -

Slika 4.12: Okna Assembly Pane, Collaboration Pane in Views ............................................ - 26 -

Slika 4.13: Okno Properties Pane ......................................................................................... - 26 -

Slika 4.14: Zavihek Status Bar .............................................................................................. - 27 -

Slika 4.15: Okno Viewport .................................................................................................... - 27 -

Slika 4.16: Okno Timeline .................................................................................................... - 28 -

Slika 4.17: Okno Workshops ................................................................................................. - 28 -

Slika 4.18: Prikaz orodja Digger v funkciji ........................................................................... - 29 -

Slika 4.19: Prikaz orodij v Digger oknu ................................................................................ - 29 -

Slika 4.20: Prikaz zavihka v SolidWorks programu ............................................................... - 30 -

Slika 4.21: Prikaz okna za izbiro lokacije in poimenovanja v SolidWorks programu ............. - 30 -

Slika 4.22: Prikaz okna za Save as v SolidWorks programu .................................................. - 31 -

Slika 4.23: Prikaz okna Open (odpri) v 3DVIA Composer programu .................................... - 31 -

Slika 4.24: Prikaz samodejnega pretvarjanja CAD-formata v *.smg format .......................... - 32 -

Slika 4.25: Centrifugalna sklopka v programskem okolju 3Dvia Composer .......................... - 33 -

Slika 4.26: Prikaz orodij v zavihku Transform ...................................................................... - 34 -

Slika 4.27: Centrifugalna sklopka v eksplodiranem stanju .................................................... - 34 -

Slika 4.28: Prikaz nastavitev BOM in podatkov iz SolidWorksa ............................................ - 35 -

Slika 4.29: Prikaz tabele BOM in obla kov Callouts ............................................................. - 35 -

Slika 4.30: Prikaz Publish zavihka ........................................................................................ - 36 -

Slika 4.31: Prikaz Seznama rezervnih delov v PDF-formatu ................................................. - 37 -

Slika 4.32: Izbira sklopa E08050 Agregat Lombardini kpl. ................................................... - 38 -

Slika 4.33: Izbira sklopa E08500 Sklopka kpl. ...................................................................... - 39 -

Slika 4.34: Izbira elementa E08511 Gred sklopke ................................................................. - 40 -

Slika 4.35: Prikaz orodij v zavihku Transform ...................................................................... - 42 -

X

Slika 4.36: Prikaz slik v zavihku pogledi – Views (pogledi) ................................................... - 43 -

Slika 4.37: Prikaz orodij na asovnem traku Timeline ....................................................... - 44 -

Slika 4.38: Orodje za kreiranje video formata ...................................................................... - 45 -

Slika 4.39: Predvajanje video animacije v Windows Media Player ....................................... - 45 -

Slika 4.40: Prikaz slike za montažo iz navodil ....................................................................... - 47 -

Slika 4.41: Prikaz orodja za izvoz fotorealisti nih slik .......................................................... - 47 -

Slika 5.1: Grafi ni prikaz korakov do CE [8]........................................................................ - 50 -

Slika 5.2: Grafi ni prikaz oznake CE [9] .............................................................................. - 53 -

Slika 6.1: Izdelava eksplozijske risbe v programu SolidWorks ............................................. - 66 -

KAZALO TABEL

Tabela 6.1: Skupni strošek uporabe programskega orodja 3DVIA Composer ....................... - 61 -

Tabela 6.2: Skupno število kopij dokumentacije na leto ........................................................ - 64 -

XI

UPORABLJENI SIMBOLI

% odstotek

€ evro (denarna enota)

UPORABLJENE KRATICE

2D Dvodimenzionalen

3D Tridimenzionalen

API Application programming interface

AVI Audio Video Interleave

BOM Bill of materials

CAD Computer Aided Design

CE Conformité Européenne - evropska skladnost

EFTA European Free Trade Association

EGP Evropski gospodarski prostor

EU Evropska unija

FS Fakulteta za strojništvo

HTML Hyper Text Markup Language

IETM Interactive electronic training manuals

IGES Initial Graphics Exchange Specification

ISO International Organisation for Standardization

JPEG Joint Photographic Experts Group

XII

PDF Portable Document Format

PRT Part or model file format

SAP Systems, Applications and Products

SLDASM SolidWorks Assembly File

SMG 3D light weight file

STEP Clear Text Encoding of the Exchange Structure

SVG Scalable Vector Graphics

XML Extensible Markup Language

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

1.1 Splošno podro je diplomskega dela

S prihodom finan ne gospodarske krize se je v zadnjem desetletju gospodarstvo in poslovno

okolje mo no spremenilo. Gospodarski subjekti so primorani stremeti k finan ni optimizaciji in

ekonomski u inkovitosti lastnega delovanja. Podjetja so se prisiljena ukvarjati z optimiziranjem

stroškov in var evanjem ter s problematiko rasti in z višanjem prodaje. Konkuren nost na

globalnem gospodarskem trgu in obstanek podjetja zagotavljajo le takšne ekonomske smernice.

Tako kot ostalim konkuren nim podjetjem je tudi podjetju Tajfun Planina d. o. o. cilj

zniževanje stroškov, ve anje prodaje in s tem dobi ka, saj le to omogo a obstanek na trgu ter

nadaljnji razvoj in rast samega podjetja. Diplomska naloga se osredoto a na predstavitev

programskega paketa 3Dvia Composer, prednosti uporabe paketa in samega dela z njim.

Uporaba tega programa predstavlja znižanje stroškov na razli nih podro jih izdelane

dokumentacije in privar evani as v razvojnem oddelku.

1.2 Opredelitev problema dela

Diplomsko delo prikazuje razliko med konvencionalno metodo izdelave tehni ne dokumentacije

in izdelavo s programskim orodjem 3Dvia Composer. V delo je vklju ena predstavitev

programa, njegove uporabne vrednosti, izdelava slikovnih navodil, seznamov rezervnih delov,

navodil za serviserje ter sejemskih in predstavitvenih animacij.

Cilj diplomskega dela je jasen prikaz ekonomske upravi enosti oz. prihranka, ki ga

uporaba programskega paketa omogo a, ter s tem smotrnosti nakupa in uporabe programa.


- 2 -

1.3 Struktura diplomskega dela

Uvodno poglavje diplomske naloge Uporaba orodja 3dvia Composer pri vzdrževanju v podjetju

Tajfun Planina d. o. o. opredeljuje splošno podro je diplomskega dela; sledi opredelitev

problema ter struktura diplomske naloge.

Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi podjetja Tajfun Planina d. o. o. in kratki

zgodovini razvoja podjetja.

V tretjem poglavju so predstavljeni izdelki in stroji podjetja, za katere je bila tehni na

podpora in dokumentacija izdelana s programskim paketom 3DVIA Composer.

V etrtem poglavju je predstavljen programski paket 3DVIA Composer in njegova uporaba

v podjetju. V nadaljevanju je prikazana izdelava interaktivnih slikovnih navodil, seznamov

rezervnih delov, navodil za serviserje, sejemskih in predstavitvenih animacij in marketinškega

materiala.

Peto poglavje zajema pregled standardov in zahtev pri izdelavi dokumentacije izdelka.

V šestem poglavju je zajeto ugotavljanje stroškov nakupa programske opreme, kalkulacije

stroškov in var evanja v povezavi z uporabo programa in prikaz smotrnosti nakupa in uporabe

programa.

Sedmo poglavje je namenjeno sklepu in ugotovitvam diplomskega dela.

Na koncu sledi seznam uporabljenih virov.


- 3 -

2 PREDSTAVITEV PODJETJA TAJFUN PLANINA D. O. O.

Podjetje Tajfun Planina d. o. o., s sedežem na Planini pri Sevnici, je proizvodno podjetje, ki ga je

leta 1967 ustanovil g. Jože Špan. Na za etku je bila to manjša obrtna delavnica, ki je postopoma

prerasla v proizvodnjo puhalnikov, imenovanih Tajfun, po katerih je podjetje dobilo tudi ime.

Izdelovali so tudi obra alnike sena, imenovane Sental, in prikolice. Leta 2002 je vodenje družbe

prevzel g. Iztok Špan. Danes je podjetje s 180 zaposlenimi najve ji proizvajalec gozdarske

mehanizacije v Evropi.

Slika 2.1: Logotip podjetja Tajfun Planina d. o. o. [1]

Svoj proizvodni program, ki v osnovi zajema gozdarske vitle in rezalno-cepilne stroje, v

ve kot 90 % izvozijo na tuja tržiš a: Evropsko unijo, Kanado, Norveško, ZDA, Južno Afriko,

Avstralijo, Novo Zelandijo, Švico, države bivše Jugoslavije, Rusijo, Belorusijo, Litvo, ile ...

Vsako leto je podjetje navzo o na vseh ve jih sejmih doma in po svetu.

Slika 2.2: Tajfun Planina d. o. o. skozi as [1]


- 4 -

Leta 2011 so ustanovili h erinsko podjetje TAJGO LLC v ZDA, novo razvojno in

proizvodno družbo Tajgo d. o. o. v Sloveniji ter svoje prodajne prihodke pove ali za kar

rekordnih 40 %, kar jim je v letu 2012 med drugim prineslo tudi nagrado rating leta za družbe z

najboljšo bonitetno oceno v minulem letu.

V letu 2012 so poleg prejetja nagrade rating leta doživeli kar nekaj prelomnih dogodkov.

Ustanovili so že tretje h erinsko podjetje v tujini, Tajfun RIS v Republiki Srbiji, v juliju so z

otvoritvijo nove montažno-skladiš ne hale obeležili že 45-letni obstoj podjetja in razvili nov

rezalno-cepilni stroj RCA 600 joy, prvi profesionalni gozdarski vitel EGV 60 PRO, mobilno

ži nico MOZ 300, nov prenosni škripec PS 130, v svojem h erinskem razvojnem podjetju Tajgo

d. o. o. univerzalni daljinec Tajfun KIS 200, s katerim je možno na daljavo upravljati stroje in

koordinirati komunikacijo med njimi, prav tako pa so v dogovoru s podjetjem Cerjak d. o. o.

za eli tržiti kardanske gredi s prepoznavno, njim prilagojeno podobo.

Slika 2.3: Nova montažno-skladiš na hala – zunaj [1]

Slika 2.4: Nova montažno-skladiš na hala znotraj [1]


- 5 -

Poleg številnih novosti na podro ju razvoja novih izdelkov pa sta v letu 2012 Tajfun

zaznamovala tudi dva prevzema podjetij. Po prevzemu podjetja LIV hidravlika v Postojni so

ustanovili novo podjetje, imenovano Tajfun LIV d. o. o. Nadaljevali in dopolnili so prodajni

asortiman tega podjetja, s imer bodo lahko kupcem ponudili tudi hidravli na dvigala, ki se na

trgu trenutno uvrš ajo v sam vrh in imajo ve kot 40-letno tradicijo. V tem letu so prav tako

prevzeli blagovno znamko Bober podjetja DATAPAN d. o. o. iz Solkana, pod katero rastejo

inovativne gozdarske rešitve in so trgu ponudili gozdarsko elektronsko premerko – Bob800.

Povzetek dogodkov:

1967: ustanovitev podjetja Tajfun Planina d. o. o.,

prvi izdelek podjetja (puhalnik za seno, imenovan TAJFUN),

1972: pri etek proizvodnje obra alnikov za seno, imenovanih Sental,

1979: pri etek proizvodnje gozdarskih vitlov,

1991: podjetje se na osnovi POZD preoblikuje v d. o. o.,

1994: za etek proizvodnje vitlov tipa A,

prodor na zahodnoevropske trge,

2001: za etek proizvodnje rezalno-cepilnih strojev RCA,

2003: prevzem upravljanja planinskega gradu,

2008: pri etek proizvodnje RCA 400 joy,

pri etek novih tipov vitlov,

ustanovitev prve h erinske družbe v tujini, imenovane Tajfun Rus v Rusiji,

2009: posodobitev gozdarskih vitlov in za etek proizvodnje gozdarskega vitla tipa

EGV 65 AHK ZS,

2010: za etek proizvodnje dvobobenskih gozdarskih vitlov tipa DVV 2 x 90,

2011: ustanovitev h erinskega podjetja Tajgo LLC v ZDA,


- 6 -

ustanovitev razvojne in proizvodne družbe Tajgo d. o. o. v Sloveniji,

pove anje prihodkov za rekordnih 40 %,

2012: prejem nagrade rating leta za podjetja z najboljšo bonitetno oceno,

ustanovitev podjetja Tajfun Ris v Srbiji,

prevzem podjetja LIV hidravlika in ustanovitev novega podjetja Tajfun LIV,

prevzem blagovne znamke Bober,

45. obletnica obstoja podjetja Tajfun in otvoritev nove montažne hale,

pri etek sodelovanja s podjetjem Cerjak d. o. o. in trženje kardanskih gredi s

Tajfunu prilagojeno podobo,

2013: preimenovanje h erinske družbe v ZDA – Tajgo LLC v Tajfun USA LL,

za etek proizvodnje prvega profesionalnega vitla EGV 60 PRO N,

za etek proizvodnje prenosnega škripca PS 130,

ustanovitev h erinskega podjetja v Braziliji Tajfun do Brasil Equipamentos

Florestais Ltd.


- 7 -

3 PREDSTAVITEV IZDELKOV PODJETJA

V podjetju Tajfun se zavedajo, da ima inovativnost tudi v gozdarstvu zelo pomembno vlogo in je

gotovo eden izmed bistvenih pogojev za dolgoro no ohranjanje konkuren nosti podjetja in ne

nazadnje tudi za njegovo preživetje. V podjetju nove izdelke razvijajo sami in jih š itijo s

patenti, prodajajo jih pod lastno blagovno znamko in v lastni prodajni mreži. Z razvojem in

prototipi se ukvarja približno 10 % zaposlenih. V zadnjih petih letih je bila povpre na rast

podjetja Tajfun približno 12 % na leto, kar pripisujejo predvsem vztrajnemu, dobremu delu na

trgu, dobremu prodajnemu in poprodajnemu servisu, partnerskim odnosom s kupci, uveljavljeni

blagovni znamki in vrhunskim izdelkom.

Poslanstvo podjetja se kaže v razvoju, proizvodnji in trženju gozdarske mehanizacije, ki je

namenjena u inkovitemu, varnemu in ekološko prijaznemu postopku pridobivanja in obdelave

lesa.

Prizadevanja pri razvoju vseh novih strojev in gozdarske opreme gredo v smeri

inovativnosti, prijaznejše uporabe za kon nega uporabnika in podpore trgovski in servisni mreži.

Za tehni no podporo izdelkom, kot so interaktivna navodila za varno uporabo izdelkov, navodila

za serviserje, seznamov rezervnih delov, animacij za popravilo ali sestavo komponent in

izdelkov, uporabljajo programsko orodje 3DVIA Composer.

Razvoj podjetja in proizvodnje se kaže tudi v nenehnem širjenju avtomatizacije

proizvodnje, katere delež v proizvodnji podjetja je danes približno 75 %. S širjenjem

proizvodnega programa, s prevzemanjem uspešnih in že uveljavljenih podjetij s proizvodnjo

sorodnih gozdarskih izdelkov in v osvajanju novih trgov povsod po svetu ter z ustanavljanjem

erinskih podjetij v tujini je vizija podjetja Tajfun z intenzivnim razvojem postati vodilni

proizvajalec gozdarske mehanizacije v svetu.

3.1 Gozdarski vitli

V Tajfunu so prve gozdarske vitle razvili in za eli proizvajati leta 1979. Vitle nenehno

posodabljajo, nadgrajujejo in izdelujejo razli ne tipe za razli ne potrebe. Razvoj gozdarskih

vitlov gre vedno bolj v smeri razvoja hidravlike, vedno manj je klasi ne mehanike. Izziv je

prilagoditi stroje posebnim terenskim razmeram (klanci, razmo en teren …), v smeri uporabe


- 8 -

novih sodobnih materialov (lažji stroji, uporabnejše dimenzije strojev), izboljšanje zmogljivosti

strojev, sodobnejši dizajn, pove anje uporabnosti stroja (ve funkcij) in avtomatizacija le-teh.

3.1.1 Hidravli ni vitli TAJFUN (AHK)

So elektro-hidravli no krmiljeni vitli z lastnim hidravli nim sistemom, ki je vgrajen v samo

ogrodje vitla, kar zagotavlja varnost pred poškodbami in vremenskimi vplivi. Takšen sistem

omogo a uporabniku udobno, varno in enostavno upravljanje s krmilno konzolo (serijsko) ali

radijsko-daljinskim upravljanjem (opcija). Radijsko-daljinsko upravljanje omogo a krmiljenje

vitla (brez dodatnih posegov v sam vitel) in traktorja (regulacija vrtljajev motorja, zagon in

ustavitev motorja traktorja in vklop kardanske gredi). Bistvena prednost takšnega krmiljenja je v

tem, da z vitlom in traktorjem dela le ena oseba, kar pomeni ve jo u inkovitost in varnost pri

delu. Pri hidravli nih vitlih je opcijsko v ponudbi še hidravli no gnani škripec, ki nudi pomo pri

izvla enju vrvi iz bobna ter omogo a enakomerno navijanje ži ne vrvi na boben.

Slika 3.1: Gozdarski vitel EGV 65 AHK SG


- 9 -

3.1.2 Profesionalni gozdarski vitel EGV 60 PRO in EGV 60 PRO N

V želji razviti vitel, ki bo namenjen profesionalcem in ne bo nadomestil AHK-linijo, temve jo

nadgradil, so razvili precej zahtevnejšo linijo profesionalnih vitlov EGV 60 PRO. Ta linija

izdelkov ima serijsko radijsko-daljinsko upravljanje, ki poleg že znanih funkcij omogo a

krmiljenje kontroliranega popuš anja zavore ter spremljanje vseh parametrov na vitlu

(primarnega tlaka, sile vle enja, temperature in nivoja olja). Vitel omogo a tudi nastavljivo

hitrost izvla enja ži ne vrvi ter serijsko vgrajen gnani škripec, ki prepre uje nekontrolirano

razvijanje ži ne vrvi. Glavni sestavni sklopi linije vitlov EGV 60 PRO so:

planetni reduktor, ki je skupaj s pogonom rpalke, ve lamelno sklopko in ve lamelno

zavoro integriran v sam boben vitla. Taka izvedba pomeni izredno kompaktno izvedbo,

visok izkoristek, visoko produktivnost dela in manjšo porabo goriva pogonskega stroja;

navijalna naprava, ki skrbi za optimalno navijanje ži ne vrvi na boben. V navijalno

napravo je integriran senzor merjenja sile v vrvi, ki ima varnostno funkcijo (onemogo a

preobremenitev vrvi in posledi no njenega pretrganja, hkrati varuje sklopko in zavoro)

ter prakti no (omogo a konstantno silo vle enja in nastavitev poljubne sile);

pritisni valj dodatno izboljša navijanje, prepre uje zrahljanje vrvi na bobnu in

podaljšuje življenjsko dobo vrvi;

robustno ogrodje odlikuje gradnja iz plo evine z visoko trdnostjo Domex, ki je v dveh

izvedbah:

EGV 60 PRO N s samo zgornjim vrtljivim gnanim škripcem,

Slika 3.2: Gozdarski vitel EGV 60 PRO N


- 10 -

EGV 60 PRO s pomi nim spodnjim škripcem, ki se ga lahko pomika z

daljinskim upravljalnikom, ter hidravli no gibljivo spodnjo desko.

Slika 3.3: Gozdarski vitel EGV 60 PRO

3.1.3 Dvobobenski vgradni vitel DVV 2 x 90

Dvobobenski vgradni vitel DVV 2 x 90 je varen, uporabniku prijazen in var en pripomo ek za

profesionalno delo v gozdu. Pogon vitla je izveden v dveh stopnjah s parom stož astih in elnih

zobnikov, kar omogo a velik izkoristek (preko 96 %). Z veliko kapaciteto bobnov in primerno

hitrostjo navijanja vitel pripomore k ve ji delovni u inkovitosti. Lasten hidravli ni sistem

omogo a neodvisno in varno delovanje vitla. Enakomerno navijanje jeklene vrvi na boben pri

izvla enju in uvla enju omogo ata gnana škripca, ki sta prosto vrtljiva 360°. Sklopka je 6-

lamelna, suhe izvedbe, z dolgo življenjsko dobo in enostavnim servisiranjem. Vgradnja na

traktor je možna spredaj ali zadaj zaradi možnosti spremembe smeri vrtenja. Krmiljenje vitla je

mogo e s krmilno konzolo ali z daljinskim upravljanjem.


- 11 -

Slika 3.4: Dvobobenski vgradni vitel DVV 2 x 90

3.2 Mobilna ži nica MOZ 300

Mobilna ži nica MOZ 300 se uvrš a v sam vrh najsodobnejših in naju inkovitejših sistemov za

spravilo lesa. Odlikuje jo moderna in kompaktna gradnja, veliko delovno obmo je, visoka

produktivnost, varno upravljanje in mobilnost. Hidravli na cilindra v podvozju omogo ata dvig

in spust vsakega kolesa posebej, kar zagotavlja pravilno in uravnoteženo postavitev ži nice v

gozdu. Delovni obseg je izredno velik, tudi do 4 ha. Daljinsko upravljanje in Smart-DriveTM

krmiljenje zagotavljata udobne delovne pogoje, veliko u inkovitost in maksimalno varnost

delavcev. K varnosti veliko prispeva elektronsko-hidravli ni krmilni sistem upravljanja, ker

lahko z daljinskim upravljavcem poljubno izbiramo hitrost gibanja vrvi od ni do maksimalne

vrednosti. Na prikazovalniku SD-DISPLAY-1,5 lahko razberemo temperaturo olja, hitrost

transportiranja, lokacijo vozi ka in izberemo program delovanja. Delovni stolp s škripci

dvignemo s teleskopskim cilindrom na želeno višino do 7,5 m.


- 12 -

Slika 3.5: Mobilna ži nica MOZ 300 (transportni položaj)

Slika 3.6: Mobilna ži nica MOZ 300 (delovni položaj)

3.3 Rezalno-cepilni aparati Rezalno-cepilni stroji, ki so uveljavljeni pod blagovno znamko RCA, so nepogrešljiv

pripomo ek v gozdarstvu pri predelavi lesne biomase (iz hlodovine v polena za kurjavo). Glavni

produkt serije RCA je rezalno-cepilni stroj RCA 400 joy.


- 13 -

Slika 3.7: Rezalno-cepilni stroj RCA 400 joy

S profesionalizacijo proizvodnje drv so se pojavile želje po procesorjih za predelavo ve jih

premerov hlodovine. Na trgu je veliko lesa starejših dreves, ki so ve jega premera, vendar slabše

kvalitete in zato idealna za biomaso. RCA 600 joy je mobilni stroj z lastno pogonsko dizelsko

enoto. Odlikuje ga kompakten dizajn, ki izhaja iz potreb po mobilnosti stroja.

Slika 3.8: Rezalno-cepilni stroj RCA 600 joy


- 14 -

3.4 Prenosni škripec Tajfun PS 130 Prenosni škripci se v gozdarstvu uporabljajo kot pripomo ek za vleko hlodov iz težko dostopnih

terenov ter za dvigovanje raznih bremen. Želja v podjetju je bila razviti prenosni škripec z visoko

raztržno silo, z nizko težo 2,2 kg, z enostavnim zaklepom, izdelan iz loveku prijaznih

materialov. Prenosni škripec Tajfun PS 130 ima nosilnost 60 kN in raztržno silo 240 kN.

Pametna izvedba zaklepa omogo a hitro in enostavno odpiranje stranice škripca, hkrati pa

integriran magnet v samem zaklepu omogo a nošenje škripca na pasu gozdarja, po kon anem

delu pa enostavno in hitro odlaganje le-tega na zaš itno mrežo vitla.

Slika 3.9: Prenosni škripec Tajfun PS 130

3.5 Radijsko-daljinsko vodenje Tajfun KIS 200 Daljinski krmilnik lastne zasnove izhaja iz vedno ve je potrebe po lastnem izdelku za

upravljanje strojev ter kontrolo nad njihovim delovanjem. Radijsko-daljinsko vodenje Tajfun

KIS 200 je visokokakovostni dvosmerni komunikacijski sistem za krmiljenje razli nih strojev ter

pridobivanje razli nih informacij v obratni smeri. Gre za sistem, ki je integriran v posamezen

stroj in omogo a:

možnost brezstopenjskega krmiljenja funkcij (npr. hitrosti gnanega škripca),

kontrolo delovanja na ekranu oddajnika (možnost sporo anja nepravilnosti v delovanju,

kot so previsok tlak olja, previsoka temperatura olja in prekora itev vle ne oz. zaviralne

sile),


- 15 -

možnost vgraditve dodatnih varnostnih senzorjev (npr. G-senzorja za prepre itev

prevrnitve traktorja z vitlom),

»zelene funkcije« (funkcije za kontrolo nad delovanjem traktorja, npr. med krajšo

neaktivnostjo operaterja samodejno odvzame traktorju plin, med daljšo prekinitvijo

lahko celo ugasne traktor).

Slika 3.10: Radijsko-daljinsko vodenje Tajfun KIS 200

3.6 Dvigala Tajfun LIV Tajfun LIV je specializirano podjetje za proizvodnjo hidravli nih nakladalnih dvigal. Z lastnim

razvojem in s proizvodnjo so postali pomemben proizvajalec opreme za manipulacijo s

hlodovino in z odpadnimi surovinami. Tridesetletne izkušnje pri razvoju in proizvodnji dvigal so

njihova prednost in jamstvo za zanesljive in kvalitetne izdelke, izdelane iz materialov znanih

evropskih proizvajalcev [2].

Široka paleta dvigal z nosilnostjo od 50 do 260 kNm in dosegom do 14,8 m omogo a

uporabnikom optimalen izbor glede na vrsto in zahteve dela, najpogosteje za uporabo v

gozdarstvu in za manipulacijo s surovinami. Dvigala so namenjena za vgradnjo na traktorje,

forwarderje in tovorne prikolice. Primerna so za delo na težje dostopnih krajih, kjer so mo an in

zanesljiv delovni pripomo ek pri spravilu lesa [2].

ANTENA

BAZA

LED DIODE

ODDAJNIK


- 16 -

Slika 3.11: Dvigalo Tajfun LIV

3.7 Gozdarska elektronska premerka Bob800 Gozdarska elektronska premerka Bob800 je namenjena profesionalni rabi v gozdarstvu in

lesnopredelovalni industriji. Izdelana je iz kakovostnega aluminija, z mehansko skalo in

elektroniko z integrirano bluetooth brezži no tehnologijo. Poleg možnosti merjenja preko skale

na sami letvi (kot pri klasi ni premerki) premerka omogo a tudi dolo anje premera direktno v

elektronski obliki. Ta možnost nam omogo a premer in ostale informacije prenašati direktno v

program BobMobile [3].

Slika 3.12: Gozdarska elektronska premerka Bob800


- 17 -

BobMobile je programska oprema za merjenje in urejanje meritev lesnih asortimentov na

mobilnih napravah. Nastali podatki se lahko izmenjujejo s centralnim informacijskim sistemom.

Programska oprema je modularno sestavljena in omogo a meritev stoje ih dreves, gozdno lesnih

asortimentov, lesnih polproizvodov, omogo a tudi spremljanje prirastka gozdov z vidika

statistike in izra un volumna dreves za odkaz oziroma posek. Nastale podatke lahko oblikujemo

v dokumente (dobavnico, prevoznico, odkup od lastnika …). Moduli nam omogo ajo zajem

podatkov, kot so premer debla, dolžina debla, drevesna vrsta, kvaliteta lesa, izbira kupca, izbira

lastnika hlodovine in sledenje lesa po barkodi [3].

Slika 3.13: Informacijski sistem Bober Mobile


- 18 -

4 PREDSTAVITEV PROGRAMSKEGA PAKETA 3DVIA COMPOSER

V zadnjem desetletju je napredek na podro ju 3D-ra unalniško podprtega na rtovanja CAD-

oblikovalcem in inženirjem podal napredno tehnologijo in mo na orodja za ustvarjanje novih in

inovativnih izdelkov. Ta orodja pomagajo CAD-inženirjem ne samo ustvarjanje in prikazovanje

novih rešitev in proizvodov, ampak tudi skrajšati njihov razvojni cikel, zmanjšati stroške razvoja

in izboljšati kakovost izdelka.

Do nedavnega so bile glavne koristi, povezane z izvajanjem 3D CAD-tehnologije, omejene

na inženirske naloge, ki so nastale, preden proizvod ugleda proizvodnjo. 3DVIA Composer

ra unalniški program iz Dassault Systèmes omogo a organizacijam potrebna orodja za

prekinitev konvencionalnih metod in pri etek koriš enja svojih 3D CAD-podatkov na vseh

podro jih, ki vplivajo na poslovno-tehni ne komunikacije izdelkov.

V obi ajnem poteku proizvodnje so zahteve po CAD-dokumentih številne. Izpolnjevanje

le-teh zahteva drage inženirske ure in lahko zamakne prihod izsledkov, potrebnih za lansiranje

proizvodov na trg. Vsak izmed dokumentacijskih izdelkov in grafik služi svojemu edinstvenemu

namenu in podporo zanj je potrebno posebej razviti, da bi bili dovolj u inkoviti. Postopek

izdelave dokumentacije je sam po sebi zamuden in postaja vse ve ji izziv ob vsaki spremembi

modela, saj je z njo povezana nova posodobitev vse pripadajo e tehni ne dokumentacije in

podpore izdelkov. Proizvajalci si prizadevajo najti na ine, da postanejo konkuren nejši na

globalnih trgih; tako ima uporaba CAD-podatkov za podporo proizvodov odli en potencial za

izboljšanje tehni ne komunikacije.

Prednosti takšnega na ina so številne in imajo zelo pomemben vpliv. Inženirje lahko

osvobodi ponovnega ustvarjanja eksplozijskih pogledov. Dokumentacija izdelka se lahko

samodejno posodablja z najnovejšimi informacijami na rtovanja. Podobe izdelkov si lahko

ogledate znotraj realisti nega 3D-okolja, kjer so informacije in zapletene podrobnosti jasno

vidne in razložene.

Ustvarjanje dokumentacije izdelka je pogosto lo en korak, ki sledi po oblikovanju izdelka,

s tem uvaja nepotrebne zamude in potencial za predelavo. 3DVIA Composer omogo a izdelavo

proizvodne dokumentacija hkrati z razvojem izdelka, kar pospeši prihod izdelka na trg in

pove uje njegovo konkuren nost. Uporaba programa 3DVIA Composer proizvajalcem omogo a,


- 19 -

da preprosto znova uporabijo CAD-podatke v proizvodnih komunikacijah, kar omogo a izdelavo

dokumentacije do 30 % hitreje kot z obi ajnimi metodami. Sliki 4.1 in 4.2 v nadaljevanju

prikazujeta razliko asovnega poteka izdelave produkta in njegove dokumentacije po

konvencionalni metodi in z uporabo 3DVIA Composerja.

Slika 4.1: Prikaz poteka izdelave podpore izdelka po konvencionalni metodi [4]

Slika 4.2: Prikaz poteka podpore izdelave izdelka s 3DVIA Composerjem [4]

3DVIA Composer je vodilna programska rešitev, ki omogo a te pospešitve. Z enostavnim

uporabniškim vmesnikom program omogo a neinženirjem dostop do konstrukcijskih podatkov

izdelka, s katerimi lahko enostavno ustvarijo pripombe, ilustracije in animacije in s tem jasno

sporo ijo podatke o izdelku. Rezultat tega je popolnoma nov razred dokumentacije izdelkov, ki

komunicira s strankami in partnerji v univerzalnem jeziku 3D.

RAZVOJ IN OBLIKOVANJE IZDELKA (CAD / CAM / PDM / PLM)

RAZVOJ IN OBLIKOVANJE IZDELKA (CAD / CAM / PDM / PLM)

DOKUMENTACIJA IZDELKA

DOKUMENTACIJA IZDELKA

INTERAKTIVNI DOKUMENTI

SPREMEMBE IZDELKA

PRIHRANKI

PRODAJA IZDELKA

PRODAJA IZDELKA

PRODAJA IZDELKA


- 20 -

S programom 3DVIA Composer lahko:

ustvarimo ali izboljšamo dokumentacijo izdelka,

izdelamo navodila proizvodnih in montažnih navodil,

izdelamo navodila za uporabo produkta,

posredujemo informacije za servis ter to na terenska vzdrževanja in popravila,

ustvarimo dinami ne marketinške spletne vsebine in kataloge,

izdelamo in objavimo 3D-interaktivne priro nike za usposabljanje.

3DVIA Copmoser je narejen tako, da je primeren za uporabo na vseh namiznih

ra unalnikih in ga lahko uporabljajo tudi ljudje, ki ne uporabljajo CAD-programov in nimajo

potrebnega znanja o delu s temi programi. V programski paket 3DVIA Composer lahko uvozimo

3D CAD-datoteke iz programov, kot so SolidWorks, CATIA, Pro/ENGINEER, kot tudi iz

drugih programov s standardnim CAD-formatom, pri emer se ohranijo vse dimenzije in

omogo a izdelavo 2D-tehni ne dokumentacije v samem programu.

Datoteko, kot rezultat dela v 3DVIA Composerju, lahko shranimo v številnih standardnih

oblikah, kot so Microsoft Office, PDF, HTML, SVG, JPEG in AVI.

Glavna prednost programskega paketa 3DVIA Composer je ta, da nam omogo a, da pri

morebitnih spremembah produkta ne rabimo ponovno izdelati oziroma popravljati

dokumentacije, temve nam omogo a avtomatsko posodobitev oziroma program sam regenerira

vse spremembe, ki smo jih naredili na produktu. Tako lahko pri nemo z izdelavo predstavitvenih

datotek, navodil za sestavo, uporabo in vzdrževanje produkta že v fazi zaklju evanja

konstruiranja produkta. S tem prihranimo as in denar pri izdaji produkta. Z uporabo tega

programskega paketa lahko ustvarimo bolj prijazna navodila, marketinški material in

dokumentacijo, saj nam omogo a ve ji izkoristek slikovnega gradiva in slikovnih navodil z manj

teksta, kar nam prihrani denar pri hitrejši izdelavi in tudi pri prevajanju tekstov.

3DVIA Composer je idealno orodje za:

marketing službo kreiranje napredne, atraktivne, interaktivne vsebine za spletne strani,

promocijskega materiala ipd.,

prodajno službo demonstriranje proizvodov potencialnim kupcem na povsem nov,

atraktiven na in,


- 21 -

konstrukcijo enostavna izdelava simulacij in animacij,

izdelavo servisne dokumentacije servisnih navodil, navodil za uporabo, navodil za

sestavo,

3DVIA Composer prepozna veliko število vhodnih formatov datotek, kot so: CATIA,

SolidWorks, PRO/E, STEP, IGES itd.,

3DVIA Composer Viever omogo a rezultate izvoziti v formate, kot so: PDF, HTML,

JPEG, AVI, ali v samozagonske (.exe) datoteke izredno majhne velikosti, kar jih dela

idealne za pošiljanje po elektronski pošti,

omogo a ogled rezultatov na iPhone-u, iPod-u ter na iPad-u,

3DVIA Composer je izredno enostaven za uporabo in je namenjen uporabnikom, ki ne

uporabljajo standardnih 3D-aplikacij.

4.1 Uporaba programa 3DVIA Composer v podjetju Tajfun Planina, d.o.o.

V podjetju Tajfun Planina d. o. o. se je v preteklosti pokazala potreba po izboljšanju tehni ne in

marketinške dokumentacije s popolno integracijo in podporo SolidWorks programu. Želja je

bila, da bi lahko izsledke tehni nih komunikacij izdelovali vzporedno z razvojem produkta, kar

pomeni, da bi dokumentacija vedno sledila spremembam oblikovanja in bi bila pripravljena

hkrati s kon nim produktom. V letu 2010 so se v podjetju odlo ili za nakup programskega orodja

3DVIA Composer, ki je popolnoma integriran s SolidWorks programom in omogo a izredno

atraktivno tehni no komuniciranje.

V podjetju uporabljajo programski paket 3Dvia Composer na oddelkih:

konstrukcija izdelava servisne dokumentacije, navodil za uporabo, za sestavo

produkta, simulacij in animacij,

marketing kreiranje interaktivnih spletnih vsebin, katalogov in promocijskih

materialov,

prodajna služba – sejemsko demonstriranje proizvodov na povsem nov na in z uporabo

velikih ekranov na dotik, kjer si lahko obiskovalci in bodo e stranke virtualno ogledajo

detajlne tehni ne rešitve in animacije delovanja strojev.


- 22 -

3D-interaktivne vsebine, izdelane s 3Dvia Composer, si je mogo e ogledati na mobilnih in

tabli nih napravah. Vsebine si lahko ogledamo s 3DVIA Mobile aplikacijo, ki jo podpira iOS-

sistemska platforma na napravah iPhone, iPod ter iPad.

Podjetje Tajfun Planina d. o. o. je bilo predstavljeno na letni konferenci SolidWorks World

2014 kot odli en primer in kot referenca med podjetji, ki so uporabniki programskih paketov

SolidWorks in 3DVIA Composer. SolidWorks World je vsakoletna najve ja mednarodna

konferenca uporabnikov programske opreme SolidWorks in njihovih programskih dodatkov. DS

SolidWorks konferenco obi ajno obiš e ve tiso obiskovalcev, ki lahko sodelujejo na razli nih

predavanjih in predstavitvah. Poleg splošnih predstavitev je navadno organiziranih ve kot 150

tehni nih predavanj in delavnic. SolidWorks World 2014 je letos potekal v mestu San Diego, ki

se nahaja v Kaliforniji, ZDA [5].

Slika 4.3: Tajfun Planina d. o. o. na letni konferenci SolidWorks 2014 [5]


- 23 -

4.2 Prikaz programskega okolja in najuporabnejših orodij Programsko okolje 3Dvia Composer odlikuje zelo enostaven uporabniški vmesnik. Rokovanja s

programom se lahko nau i prakti no vsak, ki ima vsaj malo predznanja upravljanja ra unalnika.

Navigacija med ukazi je zelo poenostavljena, saj je vsaka ikona podprta z grafi nim prikazom

funkcije ukaza in tako zelo razumljiva.

Na spodnji sliki (slika 4.4) je prikazano delovno okolje, ki je sestavljeno iz 8 podoken. Vsa

podokna vsebujejo ukaze, ki so logi no razporejeni in so predstavljeni po to kah v nadaljevanju.

Slika 4.4: Prikaz delovnega okolja 3DVIA Composer

1. Quick access toolbar orodna vrstica za hitri dostop

Je vrstica ikon, ki se nahajajo na zgornji levi strani zaslona. Vsebuje pogosto uporabljene ukaze,

kot so Save (shrani), Undo (razveljavi) in Redo (obnovi prejšnji ukaz).

Slika 4.5: Okno Quick access toolbar


- 24 -

2. Ribbon – vmesnik v podobi traku s programskimi orodji

Vmesnik v podobi traku omogo a hiter dostop do menijev in zavihkov, ki so nanizani v zgornji

liniji. Zavihki si sledijo:

Home zavihek omogo a hitri dostop do izbire med izdelavo animacije ali slikovnega

gradiva. V tem zavihku lahko dolo imo izvozni format tehni ne risbe ali foto-

realisti nega gradiva. V funkciji za izdelavo animacije omogo a izbiro lokacij in

usmeritve kamer.

Slika 4.6: Zavihek Home

Render zavihek omogo a kontrolo nad scensko osvetlitvijo in nastavitvami za

izdelavo foto-realisti nega gradiva. Omogo a tudi izbiro sen enja, globine in osvetlitve.

Slika 4.7: Zavihek Render

Author je zavihek z ukazi, s katerimi lahko na modelih dodamo prereze, pripombe,

dimenzije …

Slika 4.8: Zavihek Author

Transform vsebuje ukaze za translacijo in rotacijo komponent, ki jih uporabljamo za

izdelavo eksplozijskih pogledov.


- 25 -

Slika 4.9: Zavihek Transform

Workshops omogo a izbiro med razli nimi kon nimi formati, ki jih želimo objaviti.

Slika 4.10: Zavihek Workshop

Animate okno vsebuje ukaze za animacijo prizorov in izdelavo video formatov.

Slika 4.11: Zavihek Animate

3. Left Pane podokno omogo a upravljanje z naslednjimi okni:

Assembly Pane omogo a ogled in upravljanje strukturnega drevesa modelov. Prav

tako lahko upravljamo poglede in vidljivost posameznih komponent.

BOM Pane BOM-okno (kosovnica) prikazuje BOM-drevo, ki navaja geometrijske

akterje s svojimi BOM-lastnostmi, kot so koli ine, meta-lastnosti in druge lastnosti.

BOM-drevo dolo a, kaj se pojavi v tabeli BOM.

Collaboration Pane podokno Collaboration omogo a pregled aktivnih dodatkov.

Views Pane podokno pogledov omogo a upravljanje in izdelavo pogledov v aktivnem

dokumentu. Pogledi zajemajo vse lastnosti akterjev, ki so dolo ene v izbranem pogledu.


- 26 -

Slika 4.12: Okna Assembly Pane, Collaboration Pane in Views

4. Properties pane – podokno lastnosti

Podokno lastnosti nam omogo a ogled in urejanje lastnosti izbranih akterjev, kot so barve,

transparentnost in pisava. Vsak kos v modelu ima nevtralne (privzete) lastnosti, ki so na za etku

opredeljene v prvotni uvozni datoteki (CAD-lastnosti). Lastnosti in spremembe lahko

spremenimo in shranimo kot nove nevtralne vrednosti.

Slika 4.13: Okno Properties Pane


- 27 -

5. Status Bar – vrstica stanja

Vrstica stanja je na dnu okna programskega okolja 3DVIA Composer. Tu je prikazan nabor ikon

za hitre ukaze in nastavitev pogleda vidnega polja.

Slika 4.14: Zavihek Status Bar

6. Viewport – delovno okno

Vidno polje je glavno delovno podokno programa 3DVIA Composer, v katerem se prikazuje 3D-

model, s katerim operiramo. Tu se prikazujejo vsi akterji, katerim dolo amo lastnosti, poglede,

osvetljavo in tako naprej. Vidno polje omogo a, da vizualiziramo enega ali ve modelov v istem

oknu ali v lo enih oknih, ki so vidni v zavihkih dokumenta.

Slika 4.15: Okno Viewport


- 28 -

7. Timeline asovni trak

Podokno Timeline omogo a izdelavo, urejanje in predvajanje 3D-animacije. 3DVIA Composer

uporablja vmesnik, ki temelji na asovnem traku. asovni trak je aktiven le v na inu Animation

in je sestavljen iz štirih delov:

1. Toolbar orodna vrstica omogo a dostop do številnih animacijskih ukazov,

2. Marker bar – je vrstica s prikazanimi opombami in pomembnimi to kami v animaciji,

3. Timeline – asovni trak prikazuje as in potek animacije na asovni premici. Rde a

navpi na rta, ki se imenuje timebar, kaže trenutni as animacije, kjer se nahajamo,

4. Key tracks prikazuje klju e animacije, ki dolo ajo lastnosti v izbranem trenutku

animacije.

Slika 4.16: Okno Timeline

8. Workshops Pane

Podokno omogo a izdelavo in objavo razli nih formatov, kot so tehni ne risbe, fotorealisti ne

slike, izbiro in izdelavo video formata.

Slika 4.17: Okno Workshops


- 29 -

9. Digger – orodje kopa

Orodje kopa (Digger) v programu 3DVIA Composer omogo a, da na izbranem slikovnem

gradivu ali animaciji izdelamo detajlni pogled, s katerim želimo poudariti podrobnost montaže

sklopa. S kopa em lahko približamo (zoom) posamezni del modela, dodatno pa tudi odstranimo

tiste kose oz. dele sestava, katerih ne želimo, da so vidni v kon nem formatu. Tako lahko

detajlno prikažemo samo tisto, kar je potrebno. Ko smo s prikazom zadovoljni, lahko shranimo

kot visoko resolucijsko sliko in jo uporabimo npr. pri izdelavi marketinškega materiala ali

navodil za montažo.

Slika 4.18: Prikaz orodja Digger v funkciji

Slika 4.19: Prikaz orodij v Digger oknu


- 30 -

4.3 Uvoz 3D-modelov v okolje 3Dvia Composer

3DVIA Composer je samostojen programski paket, ki za svoje delovanje ne potrebuje so asnega

zagona ali delovanja ostalih CAD-programskih paketov (v našem primeru SolidWorks). CAD-

datoteke lahko s programom 3DVIA Composer zaženemo na dva na ina:

Izvoz iz SolidWorks programskega okolja:

V programskem okolju SolidWorks se nam ob namestitvi programskega paketa 3DVIA

Composer ustvari zavihek 3DVIA Composer, ki nam omogo a izvoz datoteke formata *prt.

(posamezen kos) ali *.sldasm (sestava), ki jo samodejno pretvori v datoteko formata *.smg, s

katero deluje 3DVIA Composer program.

Slika 4.20: Prikaz zavihka v SolidWorks programu

S klikom na zavihek se nam ponudi možnost izbire lokacije in poimenovanja datoteke, ki

bo spremenjena v *.smg format (prikazano na sliki 4.21).

Slika 4.21: Prikaz okna za izbiro lokacije in poimenovanja v SolidWorks programu

Datoteko lahko tudi enostavno shranimo v 3DVIA-format z izbiro zavihka Save as

(shrani kot), kjer lahko datoteko poimenujemo in izberemo želeno lokacijo ter shranimo v

formatu *.smg (prikazano na sliki 4.22).


- 31 -

Slika 4.22: Prikaz okna za Save as v SolidWorks programu

Zagon datotek neposredno v 3DVIA Composer okolju:

S programom 3DVIA Composer lahko zaženemo datoteke formata *prt. (posamezen kos)

ali *.sldasm (sestava) tudi neposredno v samem programu, saj program podpira vse CAD-

formate in jih samodejno pretvori v datoteko formata *.smg. Po zagonu programa izberemo

zavihek Open (odpri), kjer lahko izberemo želeno datoteko (prikazano na sliki 4.23).

Slika 4.23: Prikaz okna Open (odpri) v 3DVIA Composer programu


- 32 -

Ko izberemo datoteko, nam program pri ne samodejno pretvarjati CAD-format v *.smg

format (prikazano na sliki 4.24).

Slika 4.24: Prikaz samodejnega pretvarjanja CAD-formata v *.smg format

4.4 Izdelava interaktivnih in tiskanih seznamov rezervnih delov

Osnovni namen dokumentacije izdelka je jasno sporo anje informacij uporabnikom le-teh.

Boljša kot je dokumentacija proizvajalca, boljše izkušnje in informacije s prvim rokovanjem z

izdelkom bo stranka imela. Dodatna korist je, da stranke s pozitivnimi izkušnjami pove ajo

pripadnost blagovni znamki. Izdelava u inkovite vizualizacije in dokumentacije postane

pomemben element pri gradnji zadovoljstva.

Težava strokovnjakov pri izdelavi dokumentacije je, da je dokumentacija poteka dela zelo

kompleksna in da so kon ni izsledki pogosto neu inkoviti pri opisovanju zapletenih podrobnosti.

Osrednje dejstvo te neu inkovitosti je, da lahko le inženir ustvari dokumentacijo izdelka. Ne

samo da ta proces potrebuje as od višje vrednosti dejavnosti inženiringa, posledice so lahko

nižja vizualna kakovost podob in neu inkovitost pri posredovanju tehni nih podrobnosti o

izdelku.

S 3DVIA Composer lahko strokovnjaki izdelajo dokumentacijo izdelka bolj dinami no in

privla no v 2D- in 3D-obliki. Za razliko od obi ajnih delovnih procesov 3DVIA Composer ne

zahteva od inženirjev izdelavo eksplozijskih pogledov izdelkov, vektorskih slik ali oznak za

podporo dokumentacije. Vsi ti elementi se lahko izdelajo neposredno v 3DVIA Composer z

uporabo izvirnih podatkov modela izdelka. Ob morebitnih spremembah na izdelku se

posodobitve v tehni ni dokumentaciji samodejno generirajo, s tem pa se minimizira potreba po

vnovi ni predelavi in izdelavi le-teh.


- 33 -

4.4.1 Primer izdelave seznama rezervnih delov Kot primer izdelave interaktivnih seznamov rezervnih delov sem uporabil podsklop

Centrifugalne sklopke pogonskega stroja Dizel, enoto DP26. Seznami rezervnih delov so

dosegljivi na servisnih straneh podjetja Tajfun Planina d. o. o. in služijo kot podpora

uporabnikom in serviserjem pri naro anju rezervnih komponent in kot prikaz same sestave

sklopov in izdelkov.

Kot prvo uvozimo model stroja ali podsklopa, za katerega želimo izdelati eksplozijsko

risbo, sestavnico ali dokumentacijo izdelka. CAD-model Sklopka kpl. uvozimo direktno iz

Solidworks formata (.sldasm) v 3Dvia Composer. Pozorni moramo biti, da smo v oknu Viewport

izbrali pogled v okolju view mode (funkcija pogledov). Nato ustvarimo primarni pogled pod

zavihkom Views (pogledi), iz katerega bomo izhajali pri sami izdelavi eksplozijskih pogledov.

Slika 4.25: Centrifugalna sklopka v programskem okolju 3Dvia Composer

Med orodji v Ribbon vrstici (nabor orodij za transformacije) izberemo zavihek Transform

(transformacija), ki nam omogo a pomike elementov ter nastavitev lastnosti in odvisnosti med

njimi.


- 34 -

Slika 4.26: Prikaz orodij v zavihku Transform

Najpogosteje uporabljena orodja za translacijo so Translate (pomik posameznega

elementa, ki bazira na koordinatnem sistemu), Linear (linearen pomik ve elementov

hkrati, ki jih samodejno razmakne) in Spherical (omogo a samodejno eksplozijo ve

elementov hkrati). S temi orodji dolo imo elementom in sklopom nove pozicije, ki bodo vidne v

eksplozijskem pogledu. Ta pogled shranimo v zavihek Views (pogledi).

Slika 4.27: Centrifugalna sklopka v eksplodiranem stanju

Pod orodno vrstico Workshop (t. i. delavnica) izberemo BOM (tabela z meta podatki), ki

nam z želenimi nastavitvami programa samodejno generira tabelo. Podatke v tabeli pridobi iz

izvornih podatkov, ki jih vnesemo že v konstruiranju izdelka v SolidWorks programu.


- 35 -

Slika 4.28: Prikaz nastavitev BOM in podatkov iz SolidWorksa

Tabela BOM vsebuje zaporedno številko elementa, opis elementa, lokalno kodo in kodo

SAP poslovno-informacijski sistem, ki ga uporablja podjetje Tajfun. Isto asno lahko v okolju

Workshop ustvarimo Callouts (balon ke), ki se samodejno povežejo z elementi v eksploziji.

Callouts vsebujejo zaporedno številko elementa, kar omogo a hitrejše iskanje posameznih kosov

v sami eksploziji in kosovnici.

Slika 4.29: Prikaz tabele BOM in obla kov Callouts


- 36 -

Izdelane eksplozijske risbe lahko izvozimo na ve na inov. V podjetju se poslužujemo

dveh, tako seznami rezervnih delov v PDF-formatu, kot interaktivnih seznamov rezervnih delov,

dosegljivih na svetovnem spletu v HTML-obliki kot spletna stran.

Za izvoz datoteke izberemo zavihek File, nato se pomaknemo na Publish (objavi) vrstico.

Pod Publish (objavi) zavihkom se nam odpre ve možnosti za izvoz, med katerimi izberemo

HTML- ali PDF-ikono.

Slika 4.30: Prikaz Publish zavihka

Izdelano datoteko v PDF-formatu lahko odpiramo s programi, ki podpirajo takšen format.

Najpogostejši in najbolj poznan je program Adobe Reader. Takšnega na ina objave se

poslužujemo, ko uporabniki nimajo dostopa do spleta in si datoteko shranijo s servisne strani, ki

je dosegljiva na uradni spletni strani podjetja. Sezname rezervnih delov si lahko uporabniki

natisnejo v papirno obliko in jo v takšni obliki vzamejo s sabo na teren.


- 37 -

Slika 4.31: Prikaz Seznama rezervnih delov v PDF-formatu

Seznami rezervnih delov v HTML obliki so prav tako dosegljive na spletni strani.

Uporabniki in serviserji potrebujejo za ogled seznamov le povezavo do svetovnega spleta.

Serviserji in drugi uporabniki potrebujejo doma ali na terenu le ra unalnik ali kakšno drugo

multimedijsko napravo, ki omogo a ogled te vrste datotek in povezavo s svetovnim spletom.

Objavljene datoteke so majhne velikosti in potrebujejo nizke vrednosti prenosa podatkov za

ogled. Prednost takšnega na ina je hiter dostop do želenih informacij in zelo enostavna

navigacija do želene komponente. V današnjem asu se vedno ve ljudi odlo a za takšen na in

dostopa do seznamov in katalogov, saj ga razvoj in napredek tehnologije omogo a.


- 38 -

Kot primer uporabe servisnih strani na spletu in interaktivnega iskanja komponente je

spodaj prikazan na in iskanja podsklopa E08511 Gred sklopke, ki je del stroja E08000 Dizel

pogon DP 26. Ko iš emo komponento, ki jo želimo naro iti kot nadomestni del, obiš emo

uradno spletno stran podjetja Tajfun Planina d. o. o., nato izberemo zavihek Servis. Tu lahko

izbiramo med vsemi izdelki podjetja. Izberemo želeni stroj, za katerega iš emo ustrezen

nadomestni del. Ta se nam prikaže v eksplozijski obliki z BOM-tabelo na dnu spletne strani. S

pomikom miške in klikom izberemo sklop ali element, katerega kodo iš emo. Izbrani element se

nam isto asno obarva v zeleno na eksploziji in v BOM-tabeli. Tako hitro pridemo do iskane

informacije, ki jo potrebujemo za naro ilo rezervnega dela. Na spodnji sliki (slika 4.32) je

prikazana izbira sklopa E08050 Agregat Lombardini kpl., ki je obarvan zeleno.

Slika 4.32: Izbira sklopa E08050 Agregat Lombardini kpl.

e je obarvani del sklopa sestavljen iz ve elementov, nas klik nanj preusmeri na novi

zavihek spletne strani, kjer se nam izbrani podsklop prav tako prikaže v eksplozijskem pogledu.


- 39 -

Tudi na tem pogledu lahko izbiramo med komponentami, ki se nam obarvajo so asno na risbi in

v tabeli. Na sliki (slika 4.33) je prikazana izbira sklopa E08500 Sklopka kpl., kjer nastopa iskani

element. e je iskana komponenta del podsklopa stroja, nas z izbiro in s klikom nanj zopet

preusmeri na nov zavihek spletne strani, kjer se nam izbrani sklop razstavi v eksplozijskem

pogledu in tabelo na novi strani.

Slika 4.33: Izbira sklopa E08500 Sklopka kpl.

Tako pridemo do kon ne informacije izbranega elementa na zelo hiter in enostaven na in.

V prikazanem primeru na sliki (slika 4.34) je obarvani kos iskani element E08511 Gred sklopke

in koda SAP za naro ilo 211814. Tako serviserji in uporabniki izdelkov podjetja Tajfun z

enostavnimi koraki pridobijo potrebne informacije za naro ilo rezervnega dela.


- 40 -

Slika 4.34: Izbira elementa E08511 Gred sklopke

4.5 Primer izdelave 3D-animacije

Zagotavljanje jasnih informacij in jedrnatih navodil za poprodajno podporo izdelkom ter za

vzdrževanje in popravilo teh je klju ni element zadovoljstva strank. Vendar pa je, tako kot pri

drugih tehni nih komunikacijskih procesih, izdelava razumljivih priro nikov za vzdrževanje in

popravila veliko breme inženirskih virov. Na primer opisovanje korakov, ki so potrebni za

razstavitev komponent, izvedbo vzdrževalnih opravil in sestavo komponent, potrebuje veliko

natan nih korak-po-korak grafik, ki jih izdela inženir. e pomnožimo vsa navodila za popravilo

in vzdrževanje, ki so vklju ena v ta proces, postane znesek inženirskega asa in potrebnega dela

strašljiv. Dodatne zaplete predstavlja lokalizacija in sledljivost materialov, ki jih potrebujejo

geografsko razpršeni terenski serviserji za uporabo.


- 41 -

3DVIA Composer premaga te težave z uporabo vplivnega 3D-univerzalnega jezika.

3DVIA Composer lahko v kombinaciji s programskimi orodji 3D-grafiko pretvori v detajlne

animacije, ki vizualno opisujejo, kako izvesti vzdrževalna dela ali popravila z minimalno

besedila. Z videnjem poteka dejanja, ne samo z branjem o tem, se izobraževanje bolje absorbira

in stroški posredovanja informacij se znatno zmanjšajo.

Proizvajalci se obi ajno zanašajo na uporabo 2D-risb za pou evanje osebja o montaži

izdelka. Pogosto so ti dokumenti zapleteni in težko razumljivi, sklicujo se na uporabo

tehni nega besedila, ki sporo a pomembne podrobnosti. Nepri akovane jezikovne ovire in

pismenost med snovalno in izdelovalno ekipo lahko pove a tveganje za proizvodne napake in

visoke stroške. as se lahko troši tudi pri razumevanju procesnih navodil ali pri preverjanju

potrebnih elementov. To vodi do napak, zmede in zamud.

3DVIA Composer pomaga proizvajalcem ustvariti ve predstavnostna, proizvodna in

montažna navodila v 3D-tehniki, ki so splošno bolj razumljiva. Z vizualno komunikacijo in

tehni nimi podrobnostmi so jezikovne ovire bolj u inkovito odpravljene.

V podjetju Tajfun Planina d. o. o. se uporabljajo brezpapirna navodila za montažo, ki jih

dostavijo po celostni prodajni mreži z uporabo dinami nih spletnih predlog, neposredno do

serviserjev. Vsebine aplikacij se nenehno posodabljajo v realnem asu in temeljijo na vnosu

najnovejših podatkov. Takšna rešitev distribucije kaže ve pomembnih operativnih koristi,

vklju no z:

• do 50% zmanjšanje pri na rtovanju procesov sestave in dokumentacije,

• do 90% zmanjšanje asa, pri uvedbi proizvodnih sprememb,

• do 20% pridobitev pri izdaji dokumentacije na prvi stopnji,

• skorajšnja odprava usposabljanja delavcev za montažo.

Interaktivni elektronski priro nik za usposabljanje (IETMs Interactive electronic training

manuals interaktivna navodila) zagotavlja natan nejše in bolj u inkovite podatke o izdelku za

kupce, zaposlene in partnerje. IETMs-okolje ponuja veliko boljše rešitve za usposabljanje kot

gradiva, bazirana na papirni obliki; v njih so postopki dostavljeni v digitalnih formatih. Ne samo

da omogo a dostop do informacij za usposabljanje na hitrejši in lažji na in, ampak vklju uje tudi

možnost izdelave dinami ne interaktivne zbirke z 2D- in s 3D-vsebino, ki ni dostopna samo iz

tiskovin. Razširitev IETMs z bogatimi 3D-vizualizacijami bistveno izboljša stopnjo ohranjanja


- 42 -

vsebine u nih ur v primerjavi z besedili, ki temeljijo na papirni bazi. 3DVIA Composer omogo a

inkovitejše ustvarjanje delovnih tokov IETM. Z vnovi no uporabo CAD-podatkov izdelka

3DVIA Composer odpravlja potrebo po razvoju namenske slike ali animacije, ki podpira zahteve

glede usposabljanja. Z možnostjo vgradnje 3D-vsebin, pribitkov in animacij neposredno v kateri

koli poslovni koncept, je vsebina usposabljanja hitra in stroškovno u inkovita. Ker 3DVIA

Composer nudi napredno API (Application Programming Interface) in izdaje v XML-obliki

(Extensible Markup Language), lahko material inteligentno poveže s samostojnimi ali spletnimi

sistemi dinami nega usposabljanja in uvajanja vsebin po vsem svetu.

4.5.1 Prikaz izdelave 3D-animacije

V 3DVIA Composerju lahko izdelamo 3D-animacije, ki so v video formatu in služijo kot

podpora za navodila za uporabo, sestavo sklopov in navodil za odpravo napak. Te animacije

lahko postanejo osrednji element za bolj jasen prikaz, kako uporabljati izdelek ali kako ga

servisirati, s imer se zmanjša odvisnost od tekstovnih navodil. Kot rezultat animacij se od

stranke ne zahteva, da natan no prebere preve tehni no in potencialno zavajajo e besedilo

servisiranja, sestave izdelka ali navodil za uporabo le-tega.

Za izdelavo 3D-animacije se najprej v oknu Viewport (delovno polje) iz okolja View

mode (funkcija pogledov) prestavimo v okolje Animation mode (funkcija animacije). Med

orodji v Ribbon okolju izberemo zavihek Transform (pomiki), ki nam omogo a translacijo

elementov, nastavitev lastnosti in odvisnosti med njimi.

Slika 4.35: Prikaz orodij v zavihku Transform

Kot prvo v sami sestavi dolo imo povezavo med gibajo imi deli in stati nimi elementi.

Stati ni elementi so med sabo v fiksni povezavi in jih ne moremo premikati. Elementom, ki se

bodo pomikali (linearno ali rotirajo e), dolo imo medsebojno odvisnost z orodjem Link

(povezava). Elementom in sklopom nato dolo imo nove pozicije, na katerih bodo na koncu


- 43 -

animacije. Elemente lahko rotiramo okoli svoje osi ali jih pomikamo premo rtno na nove

lokacije. Vsi pomiki bazirajo na lokalnem koordinatnem sistemu, kar nam znatno olajša samo

kontrolo premika vsakega elementa.

Animacijo lahko izdelamo na dva na ina:

Izdelava animacije z direktnim snemanjem korakov

V Viewport okolju izberemo Animation mode (funkcija animacije), kjer lahko

direktno snemamo želene korake animacije. Z nastavljanjem Camera key (klju ev kamere) po

asovnem traku z izbranimi intervali snemamo korake in as dolo enega položaja elementov.

So asno pa z drugimi klju i nastavljamo parametre, ki jih želimo v sami animaciji. Za vsak

korak nam program 3DVIA Composer samodejno generira klju e in s tem lastnosti posameznih

elementov v izbranem trenutku. V sami animaciji lahko spreminjamo tudi druge lastnosti, kot so

sprememba barve in transparentnosti elementa, lahko dodamo tekst v obla ku pri želenem

intervalu. Izdelano animacijo samo izvozimo v želen video format.

Izdelava animacije iz pogledov

Animacijo lahko izdelamo tudi tako, da uporabimo slikovno gradivo, ki smo si ga

pripravili za izdelavo tiskanih slikovnih navodil. Izbrane slike nizamo na asovni trak v želenem

vrstnem redu, program pa nam v funkciji animacije samodejno izdela zvezen prehod in gibanje

iz slike v sliko. Dolžino animacije dolo imo tako, da slike razvrstimo v želen asovni interval,

tako posledi no dolo imo tudi trajanje posamezne animacije.

Slika 4.36: Prikaz slik v zavihku pogledi – Views (pogledi)


- 44 -

Slika 4.37: Prikaz orodij na asovnem traku Timeline

4.5.2 Objava animacije 3D-animacijo lahko konvertiramo in izvozimo v video format AVI (Audio Video Interleave).

Preden animacijo shranimo, je potrebno dolo iti program oz. Codec za stiskanje v želen video

format. Izbira tega nam dolo a resolucijo, ki vpliva na kon no velikost samega videa in s tem

kvaliteto, v kateri se bo le ta predvajal.

Funkcijo omogo a orodje Workshop z izbiro zavihka Video. Dolo imo lahko tudi le del

animacije, ki ga izberemo le za dolo en asovni interval. Izvoz manjših izbranih asovnih delov

animacije omogo a, da lahko z izbiro poudarimo in prikažemo serviserjem prikaz le dolo enega

dela celotne animacije ali animacije podsklopa, na katerem je potrebno opraviti servisna dela ali

montažo.

Klju kamere asovna os

Klju lastnosti

asovni trak

asovni trak Orodna vrstica


- 45 -

Slika 4.38: Orodje za kreiranje video formata

Na spodnji sliki (slika 4.39) je viden izsek iz kon ne video animacije. Video si lahko

ogledamo z razli nimi predvajalniki, v tem primeru je prikazan izsek videa, ki je predvajan z

Windows Media Playerjem.

Slika 4.39: Predvajanje video animacije v Windows Media Player


- 46 -

4.6 Marketinške spletne vsebine in katalogi

Upoštevajo , da proizvajalci porabijo znaten delež prora una pri izdelavi digitalnih in

fotografskih predstavitev proizvodov, je vrednost 3DVIA Composerja pri prodaji in tržnih

aktivnostih nesporna. Z razvojem visokokakovostnih 2D- in 3D-vizualizacij izdelkov,

neposredno iz CAD-podatkov, se potreba po ustvarjanju dragih posnetkov izdelkov ob utno

zmanjša. 3DVIA Composer nam z zelo razširljivo vsebinsko in razvojno platformo omogo a

izdelavo visokokakovostnih spletnih in standardnih tržnih ilustracij proizvodov, kot so animirani

sejemski prikazovalniki, in interaktivno spletno vsebino. Za dinami no sodelovanje sejemskih

obiskovalcev in potencialnih kupcev 3DVIA Composer omogo a aplikacijo 3D v standardne

dokumentacije in ostale predstavitvene oblike. Tako lahko stranke raziš ejo izdelke s 3D-

aplikacijo, proizvajalec pa u inkovito poudari klju ne podrobnosti o izdelku, delovanje in druge

funkcije. Z napredno 2D- in 3D-funkcijo upodabljanja in s sposobnostjo, da se enostavno dolo i

izhodno lo ljivost videa, 3DVIA Composer omogo a uporabo zaslona za prikazovanje

zmogljivosti izdelka. Ker programsko orodje ohranja povezavo projektnih podatkov in izdelavo

vizualizacij, lahko proizvod, preden se ta dokon no oblikuje, pomaga hitrejšemu prihodu izdelka

na trg.

4.6.1 Izdelava „renderjev” (fotorealisti nih slik)

Program 3DVIA Composer nam omogo a, da lahko na hiter in enostaven na in izdelamo

fotorealisti ne slike (Renders) in animacije v visokokakovostnih video formatih. Teh se

poslužujemo, kadar želimo poenostavljeno in izboljšano komunikacijo s strankami, saj jim lahko

predstavimo izdelke, še preden so dejansko narejeni prototipi, in tako ugotovimo, ali so primerni

za serijsko proizvodnjo.

V orodni vrstici Ribbon z izbiro zavihka Render lahko enostavno operiramo med ve

funkcijami, ki nam omogo ajo ponastavljanje fotorealisti nega sen enja, dolo anja izbiro

prikaza robov modela in osvetljevanja pod razli nimi koti, da poudarimo pomembne

podrobnosti. Med drugim lahko dolo imo tudi okolje, odseve in samo sen enje za im boljši

realisti ni prikaz.


- 47 -

Slika 4.40: Prikaz slike za montažo iz navodil

Za generiranje fotorealisti nih posnetkov uporabimo zavihek Worksop in izberemo orodje

High Resolution Image, ki omogo a izvoz fotorealisti ne slike z želenimi parametri, ki se lahko

zelo hitro prilagodijo našim potrebam.

Slika 4.41: Prikaz orodja za izvoz fotorealisti nih slik

Funkcija med drugim omogo a izvoz slik direktno iz animacije v asovnem intervalu, ki ga

dolo imo sami. Tako lahko na zelo hiter in enostaven na in pridemo do serije slik, ki jih

uporabimo v tiskanih navodilih za servisiranje ali montažo izdelkov.


- 48 -

5 PREGLED STANDARDOV IN ZAHTEV DOKUMENTACIJE IZDELKA

Z vstopom Republike Slovenije v obmo je Evropske unije (EU) so slovenski proizvajalci

pridobili možnost prostega pretoka blaga. Vsi proizvajalci v obmo ju EU ali v Evropskem

gospodarskem prostoru (EGP, 27 držav lanic EU in držav EFTA Islandije, Norveške,

Liechtensteina) so dolžni sprotno spremljati direktive EU in zagotavljati enake pogoje za vse

proizvode. To velja tudi za proizvode, ki so izdelani v tretjih državah, ki se prodajajo v EGP.

Podjetje Tajfun Planina d. o. o., ki kot proizvajalec trži proizvode pod svojim imenom in

svojo blagovno znamko, v celoti odgovarja za skladnost svojega proizvoda z zahtevami

predpisov in s tem tudi za varnost proizvoda. Vsi stroji izdelani v Tajfunu gredo skozi zaporedje

postopkov zagotavljanja in ugotavljanja skladnosti stroja. Dokumentacijo – vklju no s tehni no

dokumentacijo in ES-izjavo o skladnosti, mora proizvajalec hraniti vsaj deset let od zadnjega

datuma proizvodnje, e nacionalni nadzorni organi izvedejo nadzor nad proizvodi.

V postopek priprave dokumentacije in ugotavljanja skladnosti z direktivami so vklju ene

osebe s podro ja prava, na rtovanja in proizvodnje. Oseba s podro ja prava mora jasno razumeti

direktive ES in standarde, pa tudi pravno odgovornost, ki jo z namestitvijo oznake CE na

proizvod prevzema podjetje. Oddelki za na rtovanje, razvoj in konstrukcijo pa morajo poskrbeti

za pravilno pripravo potrebne tehni ne dokumentacije in ES-izjave o skladnosti.

Dokumentacija mora vklju evati na rt, sestavo, proizvodnjo in delovanje proizvoda.

Podrobnosti, vklju ene v dokumentacijo, pa dolo a narava proizvoda in tehni nega vidika.

Tehni na dokumentacija mora vsebovati vse informacije o ugotavljanju skladnosti proizvoda s

predpisanimi zahtevami in oceni tveganja. Zelo pomemben je tudi jezik tehni ne dokumentacije.

Zahteva direktive je, da je dokumentacija spisana v uradnem jeziku države lanice EU, kjer so

bili opravljeni postopki za ugotavljanje skladnosti. Z oznako CE proizvajalec potrjuje, da njihov

proizvod izpolnjuje predpisane zahteve za prodajo in da je preverjen, preden je bil dan na trg.


- 49 -

6 korakov do oznake CE za vaš proizvod [8]

1. KORAK – ugotovite, katera direktiva (ali ve direktiv) in harmonizirani standardi veljajo za

vaš proizvod

Obstaja ve kot 20 direktiv, ki dolo ajo vrste proizvodov, za katere je obvezna oznaka CE.

Bistvene zahteve, ki jih morajo proizvodi izpolnjevati (npr. varnost), so usklajene na ravni EU in

so dolo ene v splošnih pogojih teh direktiv. Harmonizirani evropski standardi so izdani v

povezavi z veljavnimi direktivami in s podrobnimi tehni nimi izrazi opisujejo bistvene zahteve.

2. KORAK – preverite posebne zahteve za proizvod

Zagotoviti morate, da je vaš proizvod skladen z bistvenimi zahtevami ustrezne zakonodaje EU.

Popolna skladnost proizvoda s harmoniziranimi standardi ustvarja „domnevo o skladnosti“ z

ustreznimi bistvenimi zahtevami. Uporaba harmoniziranih standardov ostaja prostovoljna, saj

lahko izberete tudi druge na ine za izpolnitev teh bistvenih zahtev.

3. KORAK – ugotovite, ali je potrebno neodvisno ugotavljanje skladnosti s strani priglašenega

organa

Vsaka direktiva, ki se nanaša na vaš proizvod, navaja, ali mora biti v postopek ugotavljanja

skladnosti za pridobitev pravice za ozna evanje z oznako CE vklju ena dolo ena tretja stran

(priglašeni organ). To ni obvezno za vse proizvode, zato morate preveriti, ali je vklju itev

priglašenega organa zares potrebna. Te organe dolo ijo nacionalni organi in so uradno

„priglašeni“ Komisiji ter navedeni v podatkovni zbirki NANDO (New Approach Notified and

Designated Organisations).

4. KORAK – preskusite proizvod in preverite njegovo skladnost

Preskušanje proizvoda in preverjanje njegove skladnosti z zakonodajo EU (postopek za

ugotavljanje skladnosti) je odgovornost proizvajalca. Praviloma je del postopka tudi ocena


- 50 -

tveganja. Z uporabo veljavnih harmoniziranih evropskih standardov boste lahko izpolnili

bistvene predpisane zahteve iz direktiv.

5. KORAK – sestavite zahtevano tehni no dokumentacijo in omogo ite dostop do nje

Proizvajalec mora izdelati tehni no dokumentacijo, ki jo zahteva direktiva (ali ve direktiv) za

ugotavljanje skladnosti izdelka z veljavnimi zahtevami in za oceno tveganja. Skupaj z ES-izjavo

o skladnosti mora biti tehni na dokumentacija na zahtevo predložena ustreznim nacionalnim

organom.

6. KORAK – pritrditev oznake CE na vaš proizvod in ES-izjava o skladnosti

Oznako CE mora pritrditi proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik znotraj EGP ali Tur ije.

Pritrditi jo je treba na proizvod ali tablico s podatki v skladu z zakonsko predpisano obliko,

vidno, itljivo in neizbrisljivo. e je bil v kontrolo proizvodnje vklju en priglašeni organ, mora

biti vidna tudi njegova identifikacijska številka. Proizvajalec je tisti, ki je odgovoren za pripravo

in podpis „ES-izjave o skladnosti“, ki dokazuje, da proizvod ustreza zahtevam.

Slika 5.1: Grafi ni prikaz korakov do CE [8]


- 51 -

Iz Uradnega lista Republike Slovenije št. 75, leto izdaje 2008, sem povzel Pravilnik o

varnosti strojev. Tu so zajete direktive, v katerih so opisani pogoji, ki morajo biti izpolnjeni,

preden se novi izdelek lansira na trg. V nadaljevanju so podane zahteve za oznako o skladnosti

CE ter potrebna vsebinska skladnost navodil, prodajne literature in pripadajo a tehni na

dokumentacija za stroje.

75 Uradni list RS št. 75/2008 (dne 22. 7. 2008)

3287. Pravilnik o varnosti strojev, Stran 10729.

PRAVILNIK o varnosti strojev

III. DAJANJE NA TRG [9]

7. len

(dajanje na trg in v obratovanje)

(1) Pred dajanjem stroja na trg ali v obratovanje proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik:

a) zagotovi, da izpolnjuje ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, dolo ene v

Prilogi 1 tega pravilnika,

b) zagotovi razpoložljivost tehni ne dokumentacije iz A poglavja Priloge 7, ki je kot

priloga sestavni del tega pravilnika,

c) zagotovi zlasti potrebne informacije, kakor so na primer navodila,

d) opravi ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti v skladu s 13. lenom tega pravilnika,

e) sestavi ES-izjavo o skladnosti v skladu z A to ko prvega poglavja Priloge 2, ki je kot

priloga sestavni del tega pravilnika, in zagotovi, da ta izjava spremlja stroj,

f) pritrdi oznako CE skladno s 17. lenom tega pravilnika.


- 52 -

(2) Pred dajanjem delno dokon anega stroja na trg proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik

zagotovi, da je bil kon an postopek za delno dokon ani stroj iz 14. lena tega pravilnika.

(3) Za namene postopkov ugotavljanja skladnosti iz 13. lena tega pravilnika proizvajalec ali

njegov pooblaš eni zastopnik razpolaga s sredstvi ali ima dostop do sredstev, s katerimi se

zagotovi, da stroj izpolnjuje bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Priloge 1 tega

pravilnika.

(4) Kadar veljajo za stroj tudi drugi predpisi, ki se nanašajo na druge vidike in predpisujejo

pritrditev oznake CE, ta oznaka pomeni, da je stroj skladen tudi z dolo bami teh drugih

predpisov.

(5) Kadar pa eden ali ve drugih predpisov dovoljuje proizvajalcu ali njegovemu pooblaš enemu

zastopniku izbiro sistema, ki ga bo uporabljal v prehodnem obdobju, oznaka CE ozna uje le

skladnost z dolo bami tistih predpisov, ki jih je uporabil proizvajalec ali njegov pooblaš eni

zastopnik. Podrobnosti o uporabljenih predpisih se navedejo v ES-izjavi o skladnosti.

VII. OZNAKA CE [9]

17. len

(oznaka CE)

(1) Oznaka skladnosti CE je sestavljena iz za etnic »CE«, kakor je prikazano v Prilogi 3, ki je

kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(2) Oznaka CE se na stroj pritrdi tako, da je v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika vidna, itljiva in

neizbrisna.

(3) Prepovedano je pritrjevanje oznak, simbolov in napisov na stroje, ki bi lahko bili za kupce

zavajajo i glede pomena ali oblike oznake CE ali obeh. Na stroje se lahko pritrdi katera koli

druga oznaka, e se s tem ne zmanjša vidljivosti, itljivosti in pomena oznake CE.


- 53 -

PRILOGA 3: Oznaka CE [9]

Oznaka skladnosti CE je sestavljena iz za etnic „CE“ v naslednji obliki:

Slika 5.2: Grafi ni prikaz oznake CE [9]

e je oznaka CE pomanjšana ali pove ana, morajo biti upoštevana razmerja, prikazana na

zgornji risbi.

Razli ni komponenti oznake CE morata imeti prakti no enako navpi no dimenzijo, ki ne sme

biti manjša kot 5 mm. Najmanjša dimenzija se lahko zmanjša pri majhnih strojih.

Oznaka CE mora biti pritrjena v neposredni bližini naziva proizvajalca ali njegovega

pooblaš enega zastopnika z uporabo enake tehnike.

Kadar je bil uporabljen postopek popolnega zagotavljanja kakovosti iz lena 12(3)(c) in 12(4)(b),

mora oznaki CE slediti identifikacijska številka priglašenega organa.

PRILOGA 1 [9]

BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE, POVEZANE Z

NA RTOVANJEM IN IZDELAVO STROJEV

SPLOŠNA NA ELA

1. Proizvajalec strojev ali njegov pooblaš eni zastopnik mora zagotoviti izvedbo ocene

tveganja zaradi dolo itve zdravstvenih in varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za stroj; stroj mora

biti nato na rtovan in izdelan ob upoštevanju rezultatov ocene tveganja.


- 54 -

2. Obveznosti, ki jih dolo ajo bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, se uporabljajo le

tedaj, ko obstaja ustrezna nevarnost pri uporabi zadevnega stroja v razmerah, ki jih je predvidel

proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik, ali v predvidljivih nenormalnih situacijah.

Vsekakor se uporabljajo na ela povezovanja varnosti iz 1.1.2 to ke in obveznosti glede

ozna evanja strojev in navodila iz 1.7.3 in 1.7.4 to ke.

1.7 INFORMACIJE [9]

1.7.4 Navodila

Vse stroje morajo spremljati navodila v uradnem(-ih) jeziku(-ih) Skupnosti tiste države lanice, v

kateri so stroji dani na trg in/ali v obratovanje.

Navodila, ki spremljajo stroje, morajo biti bodisi „izvirna navodila“ ali „prevod izvirnih

navodil“, pri emer morajo biti prevodu priložena izvirna navodila.

Izjemoma so lahko navodila za vzdrževanje, namenjena specializiranemu osebju, ki ga je

pooblastil proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik, dobavljena samo v enem jeziku

Skupnosti, ki ga specializirano osebje razume.

Osnutek navodil mora biti izdelan skladno s spodaj dolo enimi na eli.

1.7.4.1 Splošna na ela za izdelavo osnutka navodil

(a) Osnutek navodil mora biti izdelan v enem ali ve uradnih jezikih Skupnosti. Besedilo

„izvirna navodila“ se navede na jezikovni(-h) razli ici(-ah), ki jo(jih) je potrdil proizvajalec ali

njegov pooblaš eni zastopnik.

(b) Kadar v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države, v kateri se bo stroj uporabljal, ne obstajajo „izvirna

navodila“, mora proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik ali oseba, ki uvaja stroje na

zadevno jezikovno obmo je, zagotoviti prevod v ta/te jezik(e). Prevodi morajo biti ozna eni z

napisom „prevod izvirnih navodil“.


- 55 -

(c) Vsebina navodil mora poleg predvidene uporabe stroja upoštevati tudi vsako njegovo

razumno predvidljivo napa no uporabo.

(d) Pri strojih, ki so predvideni za uporabo s strani nestrokovnih upravljavcev, mora biti pri

izrazoslovju in zasnovi navodil upoštevana raven splošne izobrazbe in bistroumnosti, ki ju je

mogo e razumno pri akovati od takšnih izvajalcev.

1.7.4.2 Vsebina navodil

Vsaka navodila za uporabo morajo, kadar je ustrezno, vsebovati vsaj naslednje informacije:

(a) naziv podjetja in popolni naslov proizvajalca in njegovega pooblaš enega zastopnika;

(b) oznako stroja, kakor je navedena na samem stroju, razen serijske številke (glej

oddelek 1.7.3);

(c) ES-izjavo o skladnosti ali dokument, ki dolo a vsebino ES-izjave o skladnosti, kjer so

navedeni podatki o stroju, ki ne vsebujejo nujno serijske številke in podpisa;

(d) splošen opis stroja;

(e) risbe, diagrame, opise in razlage, ki so potrebni pri uporabi, vzdrževanju in popravilih

stroja in pri preskušanju njegovega pravilnega delovanja;

(f) opis delovnega(-ih) mest(-a), ki ga/jih bodo verjetno zasedali upravljavci;

(g) opis predvidene uporabe stroja;

(h) opozorila v zvezi z nedopustnimi na ini uporabe stroja, ki so se izkazali za možne na

podlagi izkušenj;

(i) navodila za sestavljanje, namestitev in priklju itev, vklju no z risbami, diagrami in

pritrdilnimi sredstvi, ter dolo itev podstavka ali napeljave, na katero mora biti stroj

nameš en;

(j) navodila glede namestitve in sestavljanja zaradi zmanjšanja hrupa ali tresljajev;

(k) navodila za obratovanje in dajanje v uporabo strojev in, e je potrebno, navodila za

usposabljanje upravljavcev;


- 56 -

(l) informacije o preostalih tveganjih, ki ostajajo kljub ukrepom varne zasnove, zaš ite in

sprejetim dopolnilnim varovalnim ukrepom;

(m) navodila o varovalnih ukrepih, ki jih mora sprejeti uporabnik, vklju no, e je

potrebno, z zagotavljanjem osebne varovalne opreme;

(n) bistvene lastnosti orodij, ki jih je mogo e namestiti na stroj;

(o) pogoje, ko stroj izpolnjuje zahtevo po stabilnosti med uporabo, prevozom,

sestavljanjem, razstavljanjem, izlo itvijo iz uporabe, med preskušanjem ali med

predvidljivimi okvarami;

(p) navodila za zagotovitev varnega izvajanja prevoza, premikanja in skladiš enja z

navedbo mase stroja in njegovih razli nih delov, kadar se le-ti redno prevažajo lo eno;

(q) postopek ravnanja v primeru nesre e ali okvare; e je verjetno blokiranje, postopek

ravnanja, ki omogo a varno deblokiranje opreme;

(r) opis postopkov nastavljanja in vzdrževanja, ki jih mora izvajati uporabnik, ter

preventivnih vzdrževalnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati;

(s) navodila za varno izvedbo nastavljanja in vzdrževanja, vklju no z varovalnimi ukrepi,

ki jih je treba izvajati med temi postopki;

(t) opise rezervnih delov, ki jih je treba uporabljati, kadar vplivajo na zdravje in varnost

upravljavcev;

(u) naslednje podatke o emisijah hrupa v zrak:

— A-vrednoteno raven emisije zvo nega tlaka na delovnih mestih, na katerih presega 70

dB(A); kjer ta raven ne presega 70 dB(A), mora biti to navedeno,

— koni no trenutno C-vrednoteno vrednost zvo nega tlaka na delovnih mestih, na

katerih presega 63 Pa (130 dB pri 20 Pa),

— A-vrednoteno raven zvo ne mo i, ki jo oddaja stroj, kadar A-vrednotena raven emisije

zvo nega tlaka na delovnih mestih presega 80 dB(A).

Te vrednosti morajo biti bodisi dejansko izmerjene za zadevni stroj ali pa ugotovljene na

podlagi meritev, opravljenih pri tehni no primerljivih strojih, tipi nih za stroje, ki bodo izdelani.


- 57 -

Pri zelo velikih strojih so lahko namesto A-vrednotene ravni zvo ne mo i navedene A-

vrednotene ravni emisije zvo nega tlaka na dolo enih mestih okoli stroja.

Kadar se ne uporabljajo harmonizirani standardi, morajo biti ravni zvoka izmerjene po metodi,

ki je najprimernejša za stroj. Pri vsaki navedbi vrednosti emisij zvoka morajo biti opisane

negotovosti okoli teh vrednostih. Opisane morajo biti obratovalne razmere stroja med meritvijo

in uporabljene merilne metode.

Kadar so delovno(a) mesto(a) neopredeljeno(a) ali ne more(jo) biti opredeljeno(a), morajo biti

A-vrednotene ravni zvo nega tlaka izmerjene na razdalji enega metra od površine stroja in na

višini 1,6 metra nad tlemi ali nad dostopno ploš adjo. Položaj in vrednost najve jega zvo nega

tlaka morata biti navedena.

Kadar posebne direktive predpisujejo druge zahteve za meritve ravni zvo nega tlaka ali ravni

zvo ne mo i, se morajo uporabljati te direktive, ustrezne dolo be te to ke pa se ne uporabljajo.

(v) kadar je verjetno, da bodo stroji oddajali neionizirajo e sevanje, ki bi lahko škodovalo

osebam, zlasti osebam z aktivnimi ali neaktivnimi vsajenimi medicinskimi pripomo ki,

informacije za upravljavca in izpostavljene osebe v zvezi z oddajanim sevanjem.

1.7.4.3 Prodajna literatura

Prodajna literatura, ki opisuje stroje, ne sme biti v nasprotju z navodili, kar zadeva zdravstvene

in varnostne vidike. Prodajna literatura, ki opisuje karakteristike zmogljivosti strojev, mora

vsebovati enake informacije o emisijah kot navodila.

PRILOGA 7 [9]

A. TEHNI NA DOKUMENTACIJA ZA STROJE

Ta del opisuje postopek za sestavljanje tehni ne dokumentacije. Tehni na dokumentacija mora

izkazovati, da je stroj skladen z zahtevami te direktive. Zajemati mora na rtovanje, izdelavo in

obratovanje stroja, kolikor je potrebno za to oceno. Tehni na dokumentacija mora biti

sestavljena v enem ali ve uradnih jezikih Skupnosti, z izjemo navodil za stroje, za katere se

uporabljajo posebne dolo be Priloge 1, to ka 1.7.4.1.


- 58 -

1. Tehni na dokumentacija obsega naslednje:

(a) konstrukcijsko dokumentacijo, ki vsebuje:

— splošen opis stroja,

— sestavno risbo stroja in risbe krmilnih tokokrogov ter primerne opise in razlage, potrebne za

razumevanje delovanja stroja,

— podrobne risbe s priloženimi vsemi izra uni, rezultati preskusov, potrdili itd., potrebnimi za

preverjanje skladnosti stroja z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami,

— dokumentacijo o oceni tveganja, ki izkazuje uporabljeni postopek, vklju no s:

(i) seznamom bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za zadevni

stroj;

(ii) opisom varovalnih ukrepov, izvedenih za odpravo ugotovljenih nevarnosti ali

zmanjšanje tveganja in, kadar je ustrezno, navedb preostalih tveganj, povezanih s

strojem,

— uporabljenih standardov in drugih tehni nih specifikacij z navedbo bistvenih zdravstvenih in

varnostnih zahtev, ki jih pokrivajo ti standardi,

— vsa tehni na poro ila, v katerih so navedeni izidi preskusov, ki jih je opravil proizvajalec ali

organ, izbran s strani proizvajalca ali njegovega pooblaš enega zastopnika,

— izvod navodil za stroj,

— kadar pride v poštev, izjavo o vgradnji za vgrajene delno dokon ane stroje in ustrezna

navodila za sestavljanje takih strojev,

— kadar pride v poštev, izvode ES-izjav o skladnosti strojev ali drugih proizvodov, vgrajenih

vanj,

— izvod ES-izjave o skladnosti;

(b) pri serijski proizvodnji interne ukrepe, ki se bodo izvajali za zagotavljanje, da bodo stroji

ostali skladni z dolo bami te direktive.


- 59 -

Proizvajalec mora izvajati potrebne raziskave in preskuse komponent, opreme ali dokon anih

strojev, s katerimi ugotavlja, ali njihova zasnova in izdelava zagotavljata varno montažo in

dajanje v uporabo. Ustrezna poro ila in rezultati so vklju eni v tehni no dokumentacijo.

2. Tehni na dokumentacija iz prve to ke mora biti na voljo pristojnim organom držav lanic vsaj

deset let po datumu proizvodnje stroja ali zadnjega proizvedenega primerka pri serijski

proizvodnji.

Tehni ne dokumentacije ni treba hraniti na ozemlju Skupnosti, niti ni nujno, da je trajno na voljo

v materialni obliki. Vendar pa jo mora oseba, dolo ena v ES-izjavi o skladnosti, biti sposobna

sestaviti in dati na voljo v asovnem obdobju, sorazmernem z njeno zahtevnostjo.

Ni treba, da tehni na dokumentacija vsebuje podrobne na rte ali druge natan ne informacije, ki

zadevajo podsklope, uporabljene pri proizvodnji stroja, razen e je njihovo poznavanje

bistvenega pomena za ugotavljanje skladnosti z bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi

zahtevami.

3. e se tehni na dokumentacija na obrazloženo zahtevo pristojnih nacionalnih organov ne

predloži, je to lahko zadostna podlaga za dvom o skladnosti zadevnega stroja z bistvenimi

varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami.


- 60 -

6 STROŠKI INVESTICIJE IN UPORABE PROGRAMA 3DVIA COMPOSER

S prihodom finan ne gospodarske krize v septembru 2008 vse do danes slovensko gospodarstvo

stremi finan ni optimizaciji in ekonomski u inkovitosti lastnega delovanja. Tako so se podjetja

prisiljena ukvarjati s problematiko ve anja prodaje, z zniževanjem stroškov in var evanjem, saj

le takšne ekonomske smernice zagotavljajo obstanek in konkuren nost na globalnem

gospodarskem trgu.

Kljub temu da podjetje Tajfun Planina d. o. o. do sedaj ni imelo ve jih likvidnostnih težav

in težav s pla ili, je cilj podjetja zniževanje stroškov, ve anje prodaje in s tem tudi dobi ka, saj le

to omogo a obstanek na trgu ter nadaljnji razvoj in rast samega podjetja. Pravilni ukrepi in

pristop proti krizi kažejo, da so kljub težkim asom v gospodarstvu leta 2011 prodajne prihodke

pove ali kar za rekordnih 40 % in v letu 2012 prejeli nagrado rating leta za družbe z najboljšo

bonitetno oceno v minulem letu.

Ob prvih znakih gospodarske krize in upadu prodaje so se v podjetju odlo ili izvesti kar

nekaj var evalnih ukrepov, ki so se pokazali kot pravo asni in uspešni, tako da podjetje ni bilo

primorano drasti no znižati stroške in omejiti investiranja. V podjetju so se odlo ili za mehek

na in var evanja in obenem za investiranje v znanje in tehnološko podporo. S takšnim na inom

so uspeli ohraniti vsa delovna mesta zaposlenih v podjetju, ohraniti dobro klimo med

zaposlenimi in racionalizirati in optimizirati stroške, ki so na prvi pogled zanemarljivi, vendar

skupno v celem letu predstavljajo velik zalogaj.

Del mehkega var evanja je bilo optimiziranje in zmanjšanje visokih stroškov in zamud,

povezanih z ustvarjanjem dokumentacije izdelkov, navodil za vzdrževanje, sejemskega in

nega gradiva, ter vizualizacije izdelkov. Tako so se v podjetju leta 2010 odlo ili za nakup

integriranega programskega orodja 3DVIA Composer, s katerim pove ujejo svojo konkuren no

prednost, zmanjšujejo stroške in pove ujejo prihranek asa.

Nabavna cena programa z licenco in izobraževanjem je bila 6800 €. Dokupili so še

programsko podporo 3DVIA Composer Player Pro, ki omogo a razvoj 3D-interaktivnih aplikacij

po meri in ustvarja realisti ne izkušnje (predvsem za sejemske predstavitve), za kar je bilo

potrebno dopla ati nakupno vrednost v višini 500 €. Skupna nabavna vrednost za nakup in

enoletno uporabo je tako znašala 7300 €. Programsko licenco je potrebno vsako leto


- 61 -

podaljševati, tako znaša letno vzdrževanje licence 3DVIA Composer 1700 € in letno vzdrževanje

licence programske podpore Composer Player Pro 125 €. Letno vzdrževanje tako nanese 1825 €.

Skupni strošek uporabe od leta 2010 do 2014 znaša 12.675 € (prikazano v tabeli 6.1).

Tabela 6.1: Skupni strošek uporabe programskega orodja 3DVIA Composer

Leto 2010 2011 2012 2013

Program z licenco 3DVIA Composer 6800 € / / /

Letno vzdrževanje licence 3DVIA Composer / 1700 € 1700 € 1700 €

3DVIA Composer Player Pro 500 € / / /

Letno vzdrževanje Player Pro / 125 € 125 € 125 €

7200 € 1825 € 1825 € 1825 €

Skupni strošek 12.675 €

Res, da vzdrževanje programske opreme predstavlja podjetju strošek, vendar moramo

upoštevati, kakšne stroške nam optimizira in koliko nam pove a prihranek asa. Z nakupom

integriranega programskega orodja 3DVIA Composer so v podjetju Tajfun Planina d. o. o. uspeli

zmanjšati stroške, kot so:

Strošek izobraževanja distributerjev in serviserjev

Za podjetje Tajfun Planina d. o. o. je nadvse pomembno zadovoljstvo in varnost

uporabnikov strojev. Uporabnikom je potrebno zagotoviti izobraževanja in usposabljanja za

varno rokovanje s stroji in jim nuditi vso podporo in pomo pri raznih napakah in težavah, s

katerimi se lahko sre ajo. Visoka strokovna usposobljenost servisnega in prodajnega osebja je

rezultat rednega izobraževanja in dobrega poznavanja izdelkov, kar je klju ni dejavnik uspeha in

konkuren nosti na trgu. Razvejana mreža distributerjev in serviserjev omogo a odzivnost po


- 62 -

celem svetu in nudi podporo in hitro pomo v primeru težav pri delu uporabnika z izdelkom.

Prodajna in servisna mreža podjetja Tajfun Planina d. o. o. obsega 46 držav po celem svetu, v njo

pa je vklju enih 55 distributerjev; od tega je 46 distributerjev v 36 državah znotraj EU, 12

distributerjev pa v 10 državah zunaj EU.

Ob predstavitvi novega izdelka na izbranem trgu je potrebno izvesti šolanje za

distributerje, trgovce in serviserje o prednostih stroja in varnem rokovanju. Potrebno jim je

predstaviti samo delovanje stroja, u inkovito in varno delo s strojem, izpostaviti vse prednosti, ki

postavijo Tajfunov izdelek pred konkurenco, in ne nazadnje samo redno vzdrževanje stroja, da

bo ta nemoteno in dolgo deloval.

V podjetju se poslužujejo izobraževanj na sedežu podjetja na Planini, kjer priredijo šolanja

in prikaz delovanja za distributerje. Nosilec stroškov transporta distributerjev in serviserjev,

njihove nastanitve v asu šolanj in prehrane je v ve ini primerov podjetje Tajfun.

Lani so organizirali predstavitev in šolanje treh novih izdelkov za distributerje iz Evrope.

Šolanja in demonstracije se je udeležilo 30 ljudi, za katere je znašal strošek nastanitve in prevoza

v povpre ju 400 € na osebo. Izobraževanja in usposabljanja zastopnikov in serviserjev se je

udeležilo tudi 10 ljudi zunaj Evrope, za katere je bilo potrebno poleg nastanitve kriti še letalske

karte. V povpre ju je strošek znašal 1200 € na osebo. e seštejemo skupne stroške, dobimo

24.000 €. Z uporabo programskega orodja 3DVIA Composer so v podjetju uspeli zmanjšati

nastale stroške za 30 % glede na pretekla leta. asovno so se izobraževanja znatno skrajšala, saj

so v veliko pomo animacije in uporaba gradiva, izdelanega s programom.

V podjetju organizirajo tudi izobraževanja na terenu. Usposobljene ljudi pošljejo v tujino

za 7 dni, npr. v Južno Ameriko, kjer zberejo distributerje in serviserje iz Argentine, Brazilije,

ila, Gvineje in Urugvaja in naredijo izobraževanje vseh zbranih na dolo enem mestu. Tu krijejo

strošek letalskih kart in nastanitve, kar pa znatno zmanjša stroške, saj jih ni potrebno pripeljati in

šolati v Sloveniji.


- 63 -

Strošek natisnjenih navodil in seznamov rezervnih delov

Sestavne slike komponent in sklopov v katalogu rezervnih delov, ki temeljijo na 2D-

tehniki in natisnjenih verzijah, so neu inkovite za natan no prikazovanje le-teh. Kot prvo je

težko pravilno dolo iti nadomestne dele, kot drugo pa je potrebno veliko število tiskanih izvodov

dokumentacije in tehni ne podpore v 2D-tehniki. S premikom na kataloge, dosegljive

uporabnikom izdelkov na svetovnem spletu, ki temeljijo na 3D-rešitvah, proizvajalec ponudi

inovativen na in prepoznavanja delov v seznamih rezervnih delov, navodilih za uporabo in

montažo. Obenem pa skoraj izni i tiskanje velikega števila natisnjene dokumentacije.

V spodaj prikazani tabeli 6.2 je prikazano število kopij, ki so bile potrebne za podporo

posami nemu izdelku in letni proizvodnji le-teh. Vsak izdelek, ki je bil prodan, je imel tehni no

podporo vklju eno ob prevzemu stranke. Ob navodilih za uporabo je kupec prejel še seznam

rezervnih delov in navodilo za sestavo, e je stroj bil v transportni sestavi (optimizacija

transportnega prostora). Letno se v podjetju Tajfun Planina d. o. o. izdela do 10.930 strojev in

izdelkov. e vzamemo za primer rezalno-cepilni aparat RCA 400, ki je izdelan v 1000 kosih

letno in vsebuje dokumentacijo s 110 stranmi A4-formata, predstavlja natisnjena dokumentacija

110.000 strani ali 55.000 listov papirja na letni ravni. e tako seštejemo vso pripadajo o

dokumentacijo za vse izdelke, dobimo 5.191.750 natisnjenih strani in 2.595.875 listov papirja

letno. e upoštevamo trenutno ceno lista A4, ki znaša 0,007 €/kos, in ceno tonerja 45 €/kos za

laserski tiskalnik, ki zagotavlja 25.000 kopij, je skupni letni strošek natisnjene dokumentacije

27.516,275 €. S prehodom na kataloge, dosegljive uporabnikom izdelkov na svetovnem spletu,

ki temeljijo na 3D-rešitvah, smo uspeli te stroške skoraj povsem eliminirati.


- 64 -

Tabela 6.2: Skupno število kopij dokumentacije na leto

Izdelek Število izdelkov letno (do)

Navodila za uporabo (št.

strani)

Navodila za sestavo (št.

strani)

Seznam rezervnih delov

(št. strani) RCA 1000 28 / 82

Vitli 7000 24 / 7

RN 3000 100 24 16 3

DP 26 10 10 / 16

DM 1511 400 12 4 3

EP 400 8 / 2

XE 10 300 12 / 2

TT 403/ TT 503 1200 10 6 2

MOZ 300 10 36 4 110

PS 130 500 17 / 2

DVV 2x90 10 20 / 15

skupaj 10.930 201 30 244

Število natisnjenih strani po namenu 2.196.930 327.900 2.666.920

Število vseh natisnjenih strani skupaj letno 5.191.750

Število listov A4, potrebnih za izdelavo dokumentacije 2.595.875

Cena enega lista papirja x število listov = cena vseh listov na letni ravni

0,007 € x 2.595.875 = 18.171,125 €

(Cena tonerja, ki zmore cca. 25.000 strani x skupno število natisnjenih strani) / 25.000

strani, ki jih zmore en toner = skupni letni strošek tonerjev

(45 € x 5.191.750) / 25.000 = 9.345,15 €


- 65 -

Cena vseh listov na letni ravni + skupni letni strošek tonerjev = skupni letni strošek

natisnjene dokumentacije

18.171,125 € + 9.345,15 € = 27.516,275 €

Strošek sejmov in predstavitev na sejmih

Podjetje je v letu 2013 bilo prisotno na 33 sejmih po vsem svetu. Najve ji in najuglednejši

med njimi so zagotovo Agritechnica in LIGNA v Nem iji, WoodExpo 2013 v Avstriji, Agra v

Sloveniji, Asturforesta v Španiji, Elmia Wood na Švedskem, Ottawa Valley Farm Show v

Kanadi, Farm World v Avstraliji in Sago Fisur v ilu. Znano je, da najve ji strošek udeležbe

podjetja na sejmu predstavlja najem predstavitvenega prostora. V preteklosti je predstavitveni

prostor podjetja Tajfun Planina d. o. o. na sejmih bil zelo prostoren in je bil ve ji, kot ga podjetje

najame danes. Cena najema predstavitvenega sejemskega prostora je odvisna od želene površine

prostora. Zaradi var evanja in optimiziranja sejemskih stroškov se podjetje v zadnjem obdobju

predstavlja na manjši velikosti predstavitvenega prostora z manj izdelki, vendar z zanimivimi

animacijami in udarnimi pristopi maksimalno izkoristi udeležbo na samem sejmu. Na sejmu se

poslužuje naprednih tehnologij, kot so veliki ekrani na dotik, na katerih se lahko obiskovalec ali

potencialni kupec pobližje spozna z delovanjem interaktivnih spletnih katalogov rezervnih delov,

s sestavo izdelkov in z navodili za uporabo, podprto z animacijami. S takšnim pristopom in

inovativnostjo podjetje pridobi interesente in potencialne kupce, ki se odlo ajo za nakup

Tajfunovih izdelkov. Vse predstavitvene animacije in eksplozije izdelkov so izdelane s

programom 3DVIA Composer.

Strošek porabljenih ur za izdelavo dokumentacije

Tudi strošek porabljenih ur za izdelavo tehni ne podpore ni zanemarljiv. Primerjalno sem

upošteval porabljen as, ki je potreben za izdelavo seznama rezervnih delov s konvencionalno

metodo (v programskem okolju SolidWorks), in porabljen as, ki je potreben za izdelavo

interaktivne sezname rezervnih delov, izdelane s programom 3DVIA Composer. Kot primer sem

uporabil podsklop Centrifugalne sklopke pogonskega stroja Dizel enote DP26. Izdelava


- 66 -

interaktivnega seznama rezervnih delov s programom 3DVIA Composer je opisana v poglavju

4.4.1. Za objavo te sem potreboval približno 25 minut. Primerjalno sem za ta podsklop izdelal

eksplozijsko risbo s pripadajo imi kosi in njihovimi kodami s programsko opremo SolidWorks

(prikazano na sliki spodaj). Za izdelavo seznama po konvencionalni metodi s SolidWorks

programom sem porabil približno 30 minut, za kar sem porabil približno 8,3 % ve asa.

Upoštevajo pridobljeni as smo na letni ravni, za leto 2013 (40-urni delovni teden), ki je

znašalo 2088 delovnih ur, z uporabo programa privar evali vsaj 175 razvojnih ur.

Najve ja prednost in pridobitev asa izdelave dokumentacije s programom 3DVIA

Composer je samodejno posodabljanje že objavljenih dokumentov ob morebitni spremembi ali

izboljšavi na podsklopu. Tu se kaže najve ja prednost pred konvencionalno metodo, kjer je ob

spremembi potrebna vnovi na izdelava. Ob uvedbi spremembe na izdelku lahko z uporabo

programa privar ujemo tudi do 90 % asa pri izdelavi vnovi ne dokumentacije.

Slika 6.1: Izdelava eksplozijske risbe v programu SolidWorks


- 67 -

7 SKLEP

Razvoj, proizvodnja, marketing in prodaja novih izdelkov zahtevajo nenehen razvoj,

optimizacijo stroškov in posodabljanje tehnologije, da lahko podjetje doseže visoko

konkuren nost v gospodarskem okolju. Za poslovno uspešnost si morajo gospodarski subjekti

dosledno prizadevati za opredelitev novih na inov, da prihranijo as in zmanjšajo stroške. Z

razpoložljivimi sredstvi in z vlaganjem v nova morajo proizvajalci nenehno iskati nove poti do

izboljšanja njihove prednosti na trgu. Ena izmed najbolj obetavnih rešitev je skupna raba 3D-

podatkov izdelkov izven razvojnega oddelka. Skupna uporaba 3D CAD-podatkov med

razli nimi oddelki ima potencial za doseganje velike produktivnosti in izboljšanja kakovosti.

V diplomskem delu je predstavljena uporaba programskega orodja 3DVIA Composer v

podjetju Tajfun Planina d. o. o., s katero so nadomestili konvencionalno metodo izdelave

dokumentacije izdelkov (ki mora biti izdelana v skladu z direktivami iz Pravilnika o varnosti

strojev), kot so seznami rezervnih delov, navodil za serviserje, navodil za uporabo in izdelavo

animacij. Razlogi za nakup in prehod na novo programsko opremo so v prvi vrsti znižanje

stroškov tiskovin, znižanje stroškov izobraževanja ob uvedbi novih izdelkov, optimizacija

sejemskih stroškov in u inkovitejša izraba razvojnega asa.

Vrednost nakupa, vklju no z vzdrževanjem licenc od leta 2010 do 2014, za uporabo

programa je znašala 12.675 €. Z uporabo programa so uspeli zmanjšati in optimizirati stroške

izobraževanja distributerjev in serviserjev za 30 % letno. S prehodom na interaktivne spletne

vsebine so pri izdelavi in distribuciji tiskane dokumentacije uspeli zmanjšati letni strošek

tiskanin za 27.516 €. Z uporabo novih predstavitvenih tehnologij in posledi no najemom manjših

sejemskih prostorov je bil tudi ta strošek uspešno optimiziran. Z uporabo programa 3DVIA

Composer so samo v letu 2013 privar evali 175 razvojnih ur.

Investiranje in uporaba nove programske opreme 3DVIA Composer se je v podjetju Tajfun

Planina d. o. o. pokazala kot pravilna odlo itev, s katero so uspešno optimizirali stroške.


- 68 -

8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Tajfun Planina d. o. o.: Uradna spletna stran podjetja Tajfun Planina d. o. o. [svetovni

splet]. Dostopno na WWW: http://www.tajfun.com/sl/ [25. 04. 2014]

[2] TAJFUN-LIV d. o. o.: Uradna spletna stran podjetja Tajfun Planina d. o. o. [svetovni

splet]. Dostopno na WWW: http://www.tajfun-liv.si/tlslo/layout.php?page=dvigala

[27. 03. 2014]

[3] DATAPAN d. o. o.: Uradna spletna stran podjetja DATAPAN d. o. o. [svetovni splet].

Dostopno na WWW: http://www.datapan.si/produkti/gozdarstvo [28. 04. 2014]

[4] 3DVIA Composer: Communicating technical product information across the

enterprise with 3DVIA Composer [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://www.3dvia.com/blog/wp-content/uploads/2012/03/CommunicatingTechnicalPro

ductInformationLR.pdf [12. 03. 2012]

[5] IB-CADdy d. o. o.: Uradna spletna stran podjetja IB-CADdy d. o. o. [svetovni splet].

Dostopno na WWW: http://www.ib-caddy.com/solidworks/index.php/sl/novice/313-

tajfun-planina-d-o-o-na-letni-konferenci-solidworks-2014 [03. 04. 2014]

[6] Dessault Systemes: Uradna spletna stran programskega paketa 3DVIA Composer

[svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.3ds.com/products/3dvia/3dvia-

composer/welcome/ [25. 04. 2013]

[7] Dessault Systemes: Uradna spletna stran družbe Dessault systemes [svetovni splet].

Dostopno na WWW: http://www.3ds.com/ [30. 04. 2013]

[8] Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: Uradna spletna stran Ministrstva za

gospodarski razvoj in tehnologijo [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DNT/SPBR/novi_pristop/Ozn

aka_CE/Brosura_za_profesionalce.pdf [10. 10. 2013]

[9] Pravilnik o varnosti strojev. Uradni list RS, 2008 št. 75

[10] Rebernik Miroslav. Ekonomika podjetja. Ljubljana / GV založba, 2008


- 69 -

[11] Urši Duško. Inoviranje podjetja: sistemsko-organizacijski vidik. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta, 1996

[12] Daj man Darko. Tehni na zakonodaja, predpisi o varnosti strojev: Gradivo za seminar

Varnost strojev in obvezna tehni na dokumentacija [svetovni splet]. Maribor: Društvo

strojnih tehnikov, 2012. Dostopno na WWW: http://www.dsi.fs.uni-

mb.si/seminarji/Varnost%20strojev%20-%Gradivo%20Dajcman.pdf [10. 05. 2012]

[13] Polajnar Andrej, Buchmeister Borut, Leber Marjan. Proizvodni management: u benik

Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2001.

uporaba orodja 3dvia composer pri vzdrŽevanju v …application of 3dvia composer tool for...

Documents