IIzzvvoorrii nnaa ppooddaattooccii ::

,,Studija za ekonomski razvoj na Op{tina Veles",

Vlada na Republika Makedonija,

Svetska Banka,

Agencija na Republika Makedonija za privatizacija,

Foto-monografija ,,Veles niz vekovite''

Zavod za statistika, oddelenie - Veles,

Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe,

Uprava za javni prihodi,

Biro za vrabotuvawe,

Centar za socijalna rabota,

Biro za razvoj na obrazovanieto

AAnnaalliizzaa ii oobbrraabboottkkaa nnaa ppooddaattooccii::

Kancelarija za LER

ITC

Opπtina Veles

Maj 2004

GGrraaffiiËËkkii ddiizzaajjnn ii ppeeËËaatteewwee::

MIKENA - Bitola

Maj 2004

SODR@INA

V o v e d 5

OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA OP©TINA VELES

7

ZDRAVSTVO 24

OBRAZOVANIE 17

SODR@INA

MESNA SAMOUPRAVA 42

INFRASTRUKTURA 32

ZA©TITA NAÆIVOTNATA SREDINA 27

4

PROFIL NA OP[TINA VELES

5

Za po~etocite na `ivotot na Veles niz mileniumite govorat

prvite fosilni ostatoci pronajdeni vo okolinata na s. Mamut~e-

vo kako potvrda na teoriite za prvite ̀ ivotni znaci na ovie pros-

tori. Istra`uvawata vo mesnosta Pe{ti, dovedoa do edinstve-

nite podatoci za paleolitot vo Makedonija, zatskrieni i za~uva-

ni vo pe{terata Makarovec stara od 70.000-10.000 godina pred n.e.

Vo bronzenoto vreme, reonot na povardarieto bil naselen od

Pajonci, Brigi i Anti~ki Makedonci.

Lokalitetite od `eleznoto vreme vo seloto Dolno Orizari i

selo Ivankovci go sklopuvaat mozaikot na `ivot vo tekot na

celiot prv milenium p.n.e.

Vo periodot na ranata antika, teritorijata na Veles bila del

od pajonskata dr`ava.

Kako ogledalo na antikata za dene{nite generacii ostanuva

anti~kiot grad Stobi koj prvpat se spomenuva vo 197 godina p.n.e.

koga na toa mesto makedonskiot kral Filip V ja porazil dardan-

skata vojska. Za ekonomskata i kulturnata kulminacija {to Stobi

ja do`iveal vo ranocarskiot i srednocarskiot period, svedo~at

monumentalnite i rasko{ni gradbi, teatarot, gradskata porta,

objektot Kaza Romana i drugi gradbi ~ii delovi se otkopani ili

seu{te gi krijat svoite tajni pod zemjata.

Imeto Veles za prvpat se spomnuva vo 1018 godina do koga

gradot go nosel imeto Vila Zora.

Pozicijata na Veles na glavnata raskrsnica na pati{tata na

Balkanot vo sredniot vek, Via Ignacia i Via Militaris bila

predizvik za slovenskoto naselenie koe vo VI vek navleglo

dlaboko na Balkanskiot poluostrov. Toga{ se sozdadeni prvite

slovenski teritorii pokraj Vardar, Topolka i Babuna.

VV oo vv ee dd

Strate{kata geografska polo`ba na Veles za `itelite na

ovie prostori niz vetri{tata na istorijata }e donese mo`nosti

i stradawa. Toga{, gradot }e opstoi vo svojot nepokor kako del od

Bitolskata eparhija vo sostav na Ohridskata patrijar{ija.

Veles niz vekovite ja iskusil vlasta na feudalcite,

Epircite, Nikejcite i Srbite. Gi pre`iveal burnite vremiwa na

slabeeweto i propasta na Vizantiskoto carstvo i premre`jata na

XIV vek, koga po golemata ofanziva na Turcite na Balkanskiot

Poluostrov negovite `iteli bile prinudeni da ja priznaat

turskata vlast.

Vo vremiwata na osmansliskoto vladeewe Veles }e do`ivee

procut na trgovijata, no i revolucionerniot duh koj }e ostane

su{tinski beleg na ovie prostori vo site istoriski premre`ja.

Raste`ot na manastirite vo toj period }e bide klu~en faktor za

za~uvuvawe na nacionalniot identitet, jazikot i kulturata.

Manastirot "Sv. Dimitrija" (XIV vek), crkvata "Sv. Nedela" i

crkvata "Sv. Nikola" i denes se svedoci na srednovekovniot

Veles. XIX vek na gradot }e mu donese razvoj na trgovijata i

zanet~istvoto, a proizvodite na vele{ani }e se najdat na

pazarite na Balkanot i Evropa.

Vo XX vek, }e prerasne Veles vo grad na revolucijata, inven-

tivniot duh, hrabrosta i nepokorot.

Denes Veles se gordee so svoite prerodbenici, revolucio-

neri, kulturni dejci i graditeli: Jordan Haxi-Konstantinov

Xinot, Panko Bra{nar, Vasil Glavinov, Kole Nedelkovski, Rajko

@inzifov i mnogu drugi ~ii imiwa seu{te ~ukaat vo srceto na

gradot na dene{nicata. Sepak, mo`ebi najmnogu od se Veles }e

ostane poznat kako dom na site poeti ~ij `ivot i tvore{tvo gi

reflektira istoriskite branuvawa i ~ove~kite sudbini vre`ani

vo drevnite kamewa na ovie prostori besmrtniot Ko~o Racin.

Veles niz vekovite, Veles vo sega{nosta i idninata `ivee kako

Racin: so srce {irini {iroko, dlabini dlaboko, a pak za gradite

na Makedonija male~ko.

6

7

OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA OP[TINA VELES

Locirana vo centralnoto podra~je na Republika Makedonija,

Op{tina Veles zafa}a povr{ina od 507 km2 ili 2,1% od teri-

torijata na dr`avata.

Op{tinata raspolaga so vkupna zemjodelska povr{ina od

1.071 km2. Kako obrabotlivo zemjodelsko zemji{te se tretiraat

370 km2 ili 34,5% od vkupnata zemjodelska povr{ina, {to pret-

stavuva udel od 5,6% od vkupno obrabotlivoto zemjodelsko

zemji{te vo Republika Makedonija. So postojnata teritorijalna

podelba opπtinata Veles opfa}a 35 naseleni mesta.

OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA OP[TINA VELES

8

9

Vkupno Makedonci Albanci Turci Romi Vlasi Srbi DrugiNeiz-

jasneti

56.751 47.350 4.011 1.638 422 312 560 2.437 21

Spored podatocite od Zavodot za statistika, oddelenie

Veles, na teritorijata na op{tinata `iveat vkupno 56.751 `itel

od koi 44.195 vo gradot. Gustinata na naselenost e 42 `iteli po

m2. Op{tina Veles opfa}a vkupno 16.819 doma}instva so 17.558

stanbeni edinici i 4.673 zemjodelski stopanstva.

NN aa ss ee ll ee nn ii ee

Tabela 1 Struktura na naselenie

polovastruktura starosna struktura

ma`i `eni 0-6 g. 7-11g. 12-14g. 15-17g. 18-24g. 25-27g. 28-59g. 60-64g.Nad 60godini

28.403 28.348 5.839 4.719 2.925 2.735 5.824 2.521 24.936 2.785 4.398

Tabela 2 Nacionalna struktura na `itelite na Op{tina Veles

10

Vo Op{tina Veles se evidentirani vkupno 18.122 vraboteni

nasproti 14.537 nevraboteni lica. No, ovie brojki se varijabilni

i sekojdnevno promenlivi. Vo Centarot za socijalni raboti se

registrirani 2.555 rabotosposobni korisnici na socijalna

pomo{. Sekoj mesec brojot na korisnici e razli~en, no vo prosek

se dvi`i okolu 2500 korisnici mese~no.

Obrazovna struktura na nevrabotenite

Stepen na obrazovanieto nad 15 godini (vkupno 43.268)

HHiiddrrooggrraaffiijjaa

Kako rezultat na otvorenosta kon sever i prodorot na studeni

kontinentalni masi vo zimskite periodi, na podra~jeto na

op{tina Veles vladee kontinentalna klima so prose~na godi{na

temperatura od 12 do 15 0S. Prose~noto godi{no koli~estvo na

vrne`i iznesuva 447 mm/m2

Teritorijata na Op{tina Veles gi opfa}a podra~jata na

pogolemite vodoteci Babuna, Topolka i Otovica koi pripa|aat

na slivot na rekata Vardar .

Geolo{kiot sostav, slabiot vegetaciski pokriven sloj i ne-

pravilnoto koristewe na zemji{teto predizvikale golem del od

op{tinata da bide podlo`en na erozivni procesi so vkupna

godi{na produkcija na eroziven nanos od 688.000 m2. Op{tina

Veles se soo~uva so problemi vo vodosnabduvaweto na naseleni-

eto, zemjodelskite stopanstva i sto~nite farmi. Sistemite za

vodosnabduvawe koristat vodi od glavnite vodotoci Vardar,

Babuna i Topolka od ve{ta~koto ezero Mladost kako i vodi od

podzemni izvori{ta i ~e{mi.

11

RR ee ss uu rr ss ii

vodotek Babuna Topolka OtovicaVardar

Vodomerna stanica Veles

Godi{enprose~en protek

4,65 m3

/s 2,41 m3

/s 1,31 m3

/s 83,1 m3

/s

Neposredensliv od

levata strana

Neposredensliv oddesnatastrana

1,31 m3

/s 0,3 m3

/s

Tabela 3 Godi{en proseËen protek

[[uummii

Od vkupno 53.000 ha {umsko zemji{te, na teritorijata na

Op{tina Veles, uredenite {umi opfa}aat 35.500 ha. Vo struktu-

rata nisokosteblenite {umi u~estvuvaat so 80%, a visokoste-

blenite so 20%.

12

[umskozemji{te

[umiRaspolo`ivadrvna masa

Godi{enprirast

Planskise~iv etat

(drvna masagodi{no)

Nadomest naplanski

se~iv etat(1992-1996)

53.000 ha 38.500 ha 3.200.000 m3 73.500 m3 48.000 m3 150 ha

Ramni~arski tereni

Bra

novi

d.

brd

ski

reon

Pad

insk

i te

reni

Planinski reon

AluvijalniLivadski

Glejni po~vi

SmolniciSirozem

Cimentni po~viErodirani po~vi

Konusni nanosiDeluvijalni

RankeritiKafeavi po~vi(varovnik, dolomiti)

PPoo~~vvaa

Po~vite na teritorijata na Op{tina Veles imaat heterogen

sostav. Prostornata razmestenost na po~vite se karakterizira so

4 pedografski reoni:

Tabela 4 Struktura na πumi

- Ramni~arskite tereni se sre}avaat vo slivot na rekata Topolka i vo Povardarieto.

- Padinskite tereni se zastapeni vo Povardarieto i vo slivot na rekata Babuna so udel od 43,2%.

- Branovidno ridskite tereni se karakteristi~ni za slivot na OtoviËka Reka, a delumno se prisutni vo sredniot tek na rekite Babuna i Topolka.

- Planinskite tereni voglavno se nao|aat vo slivnite podra~ja na rekite Babuna i Topolka.

Prvite tri reoni pripa|aat na kotlinite, a ~etvrtiot naplaninskite predeli.

TTuurriizzaamm

Kako prostorna celina niz koja minuvaat najzna~ajnite

me|unarodni i doma{ni soobra}ajni komunikacii, op{tina Veles

ima dominantna geografsko-turisti~ka polo`ba koja odi vo

prilog na razvojnite potencijali. Veles poseduva atraktivni

arheolo{ki, ambientalno-eksurzivni lokacii, zna~ajni arhitek-

tonski belezi i spomenici na kulturata kako su{tinski elemen-

ti za razvoj na turizmot. Golem broj atraktivni lokacii se pogod-

ni za razvoj na sportot osobeno zimskite sportovi i ribolovot.

13

EEttiiooggrraaffsskkiivvrreeddnnoossttii

Restoranska ponudagrn~arski proizvodi

terakotni tvorbikazanxiski

ko`arski proizv.

MMaanniiffeessttaacciiii“Racinovi sredbi”

Festival na anti~ka drama

Folkloren festivalDetski Racinovi

sredbi Likovna kolonija

Sportski manifesacii

RRiibboolloobbVardarTopolkaBabuna

TTeerreennii zzaa zziimmsskkiissppoorrttoovvii

Gorno BegovoGorno Jabol~i{te

AAttrraakkttiivvnnoommoottiivvsskkii ffoonndd

Zona BabunaSolunska Glava

Oraov Dol,^eplesBreza,

G. Jabol~i{te

PPootteenncciijjaallii zzaarraazzvvoojj nnaa

ttuurriizzmmoott vvooOOpp{{ttiinnaa VVeelleess

EEkksskkuurrzziivvnniipprreeddeellii

Rezervat Krivuqpe{tera Makaroec

Gorno VranovciJasenovoBabuna

PPaalleeooiittoolloo{{kkiillookkaalliitteettii::

Mramor-^a{kaKaraslari

Kale Bawi~koDabica

SvilaraKlepa

KKuullttuurrnnooiissttoorriisskkiissppoommeenniiccii

crkvigradska

arhitekturainstitucii od

kulturata

Zna~aen beleg na Veles, vo domenot na turisti~kata ponuda se

negovite so vekovi razvivani etnografski vrednosti kade pred-

ni~at grn~arstvoto, rakotvorbite i ugostitelstvoto. Kako

sedi{te na biserite na sakralnata arhitektura i grad na emi-

nentni ideolo{ki tvorci i revolucioneri, gradot na Racin e

izraz na kosmopolitizmot i bezvremeniot impuls na poezijata

koja sekoja godina, tokmu vo Veles gi splotuva poetite od

Balkanot. ,,Racinovite sredbi'' se samo povod pove}e da se

razmisluva za pro{iruvawe na aktivnostite za orientacija na

turizmot kon zna~ajnite manifestacii.

14

Tabela 5 U~estvo na objekti po vidovi vo restoranskata ponuda na Veles vo 1999 godina

Pokraj faktot {to postojnite smestuva~ki kapaciteti nitu

oddaleku ne mo`at da gi zadovolat potrebite, razvojot na pri-

vatniot sektor vo hotelelierstvoto i ugostitelstvoto ve}e

rezultira so pozitivni efekti.

Smestuva~ki kapaciteti

Objekt Broj na sobi apartmani Broj na legla

Hotel Internacional 75 4 150

Motel Makedonija 38 1 90

Motel Mladost 10 - 40

Vila Zora 45 - 106

Motel Vranovci 47 - 157

15

U~estvo na objekti po vidovi vo restoranskata ponuda na Veles vo 1999 godina

Postojnite sostojbi uka`uvaat deka vo godinite {to sledat na

vele{kiot turizam }e mu bide potrebna edna nova vizija i prak-

ti~na realizacija na aktivnosti koi treba da pridonesat za mak-

simalno iskoristuvawe na neprocenlivite prirodni ubavini,

ambientalni lokaliteti, kulturno-istoriski belezi i voop{to

turisti~kite potencijali na Veles i vele{ko.

}ebapËilnici2%

klasiËni restorani

10%picerii

3%

bifiwa33%

kafeani9%

drugo35%

restorani zaopπta ishrana

8%

16

Lokalitet ituristi~ka vrednost

Selektiven turizam Aktivnosti Potrebni intervencii

Orlov Dol Planinski turizam pro{etki,planinarewealpinizam,vidikovsko

nabquduvawe, lov

vklu~uvawe voturisti~kata

ponuda, turisti~kapromocija

Gorno BegovoGorno Jabol~i{te

Planinski turizamLoven turizam

skijawe,planinarewe,

alpinizam,vidikovsko

nabquduvawe, lov

vklu~uvawe voturisti~kata

ponuda, turisti~kapromocija

Breza Buzalinovo Planinski turizamLoven turizam

Herbalen turizam

pro{etki,planinarewe,lov.Sobirawe pe~urkii {umski plodovi

vklu~uvawe voturisti~kata

ponuda, turisti~kapromocija

Pe{ti-Makaroec Ekskurziventurizam

Kulturen turizam

Nabquduvawe naklisurata Pe{ti

poseti na pe{terite,edukacija

ureduvawe napriodite voklisurata ipe{terite

Karaslari Ekskurziventurizam,

Kulturen turizam

edukacija promocija,signalizacija,

ureduvawe

Kale Bawi~ko Ekskurziventurizam

Kulturen turizam

edukacija promocija,signalizacija,

ureduvawe

Gorno Vranovci Loven turizamKulturen turizam

edukacija, zabava,sport

preduvawe,promocija, sport

Kej na rekata Vardar Kulturen turizamRiboloven turizam

pro{etki, zabavni i ribolovniaktivnosti

ureduvaweza{tita na vodata

Reka TopolkaKlisura

Riboloven turizamEkskurziven

turizam

Edukacijanabquduvawe na klisurata

promocija,vklu~uvawe voturisti~kata

ponuda

Reka Babuna,Izvor~icaJasenovo

Riboloven turizamLoven turizam

Zdravstven turizam

lov, ribolov,pro{etki, rekreacija

promocija,vklu~uvawe voturisti~kata

ponuda

Dolni grad, Vila Zora,Mramor, ^a{ka,

Dabica, Svilara,Dolno Orizari,

Klepavo vori{te,Stobi,

Sv. Nikola,Sv. Dimitrija,

Sv \orgi, Sv. Pantelejmon,

Crna Xamija, Bela Xamija, Saat kula,

Starata gimnazija,Æelezen most,

Ku}ata na Racin,Ku}ata na Glavinov,

Naroden muzej, Spomen Kosturnica,

Likoven Salon,Teatar, Biblioteka

Kulturen turizamedukacija

kulturni aktivnosti

vklu~uvawe vo tur-isti~kata ponuda

promocija

manifestacii Manifestaciskiturizam

kulturni aktivnostiSportski aktivnostiStopanski aktivnosti

promocija

Tabela 6 Turisti~ki potencijali i neophodni investicii

17

OBRAZOVANIE

18

Vospitno-obrazovniot proces i zgri`uva~kata dejnost na de-

cata od predu~ili{na vozrast (od 9 meseci do prvo oddelenie),

na podra~jeto na Op{tina Veles vo tekot na u~ebnata 2003/2004

godina se realizira vo predu~ili{nata ustanova Detska gradin-

ka "Dim~e Mir~ev" so {est namenski gradeni organizacioni

edinici.

Vo detskata gradinka se opfateni 655 deca vo 43 vozrasni

grupi. Vo realizacijata na dejnosta e vklu~eno 81 lice (rakovo-

den, obrazoven i zgri`uva~ki kadar).

Prostoriite vo koi se organiziraat i realiziraat aktivnos-

tite so decata vo jaslite i gradinkata se estetski uredeni, adek-

vatni i spored misleweto na nadle`nite vo Podra~nata edinica

odgovaraat na pedago{kite barawa i normi spored brojot na deca-

ta. Mebelot, opremata i drugiot inventar vo site organizacioni

edinici gi zadovoluvaat osnovnite potrebi.

Dvornite povr{ini na site objekti se ogradeni so trevnici i

cvetni alei. Vo site prostorii rabotno-ogrevniot materijal

pravilno e rasporeden po kat~iwa. Ustanovata raspolaga so

audiovizuelni sretstva. Bibliote~niot fond raspolaga so

stru~na literatura, spisanija za deca i literatura za deca.

Vo javnata ustanova - Detska gradinka "Dim~e Mir~ev" od u~ebna-

ta 2003/2004 godina site vozrasni grupi ja realiziraat programa-

ta "^ekor po ~ekor" vo ~ii ramki edna organizaciona edinica vo

ustanovata raboti kako model gradinka.

PP rr ee dd uu ~~ ii ll ii {{ nn oooo bb rr aa zz oo vv aa nn ii ee ii

vv oo ss pp ii tt uu vv aa ww ee

19

OO ss nn oo vv nn oooo bb rr aa zz oo vv aa nn ii ee

U~ili{te

Broj na u~enici 2003/2004

VKUPNOZABAVI[TE I - IV

oddelenieV - VIII I - VIII

1 VasilGlavinov 140 710 899 1609

Predu~ili{na 140

Osnovno obrazovanie

2045

POUs.Buzalkovo

- 154 196 350

POU s.Ra{tani

- 7 7

POU s.Slivnik - 53 53

POU s.Klukovec - 26 26

140 950 1095 2045

2 Bla`e Koneski 79 400 382 782

Predu~ili{na184

Osnovno obrazovanie

1892

3 Trajko Andreev 34 190 266 456

4 Kiril iMetodij 65 271 355 626

POU s.Crkvino 6 28 - 28

184 889 1003 1892

5 Blagoj Kirkov 61 280 347

Predu~ili{na61

Osnovno obrazovanie

667

POUs.Kalaslari

- 29 -

POUs.^olo{evo

- 11 -

61 320 347 667

6 Jordan H. K.Xinot

61 217 301 518 Predu~ili{na75

Osnovno obrazovanie

555

POU Ba{inoSelo

14 37 - 37

75 254 301 555

7 Dame Gruev- Gradsko

29 112 157 269

Predu~ili{na29

Osnovno obrazovanie

396

POU s.Vini~ani

- 37 51 88

POUs.Vodovrati

- 20 - 20

POU s.Ko~ilari

- 6 - 6

POU s.Nogaevci

- 13 13

29 188 208 396

Tabela 7 Struktura na osnovni uËiliπta i uËenici

20

Osnovnoto obrazovanie na podra~jeto na Op{tina Veles se

odviva vo 12 centralni osnovni u~ili{ta i 26 podra~ni

u~ili{ta. Vo gradot se locirani 7 osnovi u~ili{ta od koi edno e

so celodneven prestoj. Vo gradot postoi u~ili{te za deca so

posebni potrebi, rabotni~ki univerzitet za obrazovanie i

sovladuvawe na zanaeti kako i ni`o muzi~ko u~ili{te.

8 Stojan Bur~evIvankovci 10 47 58 105

Predu~ili{na10

Osnovno obrazovanie

183

POUs. Sujaklari

- 10 43 53

POUs. Sujaklari - 17 - 17

POUs. Mamut~evo - 8 - 8

POUs. Otovica 10 82 101 183

9 Rajko @inzifovOrizari

39 128 182 310 Predu~ili{na49

Osnovno obrazovanie

341

POUs. Prevalec 10 31 - 31

49 159 182 341

10 Todor JanevNaselba ^a{ka 28 101 97 198

Predu~ili{na44

Osnovno obrazovanie

796

POUs. Melnica 16 61 64 125

POUs. G.Jabol~i{te 211 194 405

POU s.D.Jabol~i{te 50 - 50

POUs. Lisi~e - -

POUs. Vranovci 18 - 18

44 441 355 796

11 Kiril i MetodijIzvor - 35 40 75 Predu~ili{na

-Osnovno

obrazovanie75

POUs. Martolci - - - -

- 35 40 75

12 Petre Pop ArsovBogomila - 18 45 63

Predu~ili{na-

Osnovno obrazovanie

92

POUs. Teovo - 12 - 12

POUs. Ore{e - 7 - 7

POUs. Sogle - 10 - 10

POUs. Omorani - - -

- 47 45 92

77004422592 3365 3677 7042

U~enicite od drugi gradovi koi srednoto obrazovanie go

prodol`uvaat vo Veles, imaat mo`nost za internatsko smestu-

vawe vo gradot, a vo ^a{ka i Bogomila postojat internati za

smestuvawe na u~enici od drugite sela.

21

PREGLED NA NASTAVNIOT KADAR VO OSNOVNITE U^ILI[TA VO OP[TINA VELES

U»ILI©TEPREDU^ILI[NA

VOZRASTODDELENSKA

NASTAVAPREDMETNA

NASTAVASTRU^NASLU@BA

DIREK-TORI

VI

SO

KO

VI

[O

SR

ED

NO

Neg

ovat

elki

Neg

ovat

el

VK

UP

NO

VI

SO

KO

VI

[O

SR

ED

NO

NE

DO

OF

OR

.

VK

UP

NO

VI

SO

KO

VI

[O

SR

ED

NO

NE

DO

OF

OR

.

VK

UP

NO

PE

DA

GOZ

I

PS

IH

OL

OZ

I

SO

C.R

AB

OT

VK

UP

NO

VI

SO

KO

VI

[O

VK

UP

NO

VK

UP

NO

VasilGlavinov

- Veles

Bla`eKoneski- Veles

TrajkoAndreev- Veles

Kiril iMetodij- Veles

BlagojKirkov- Veles

JHK Xinot

- Veles

DameGruev

- Gradsko

Stojan Bur~ev -

Ivankovci

Rajko@inzifov- Orizari

TodorJanev

- ^a{ka

Kiril iMetodij-

Izvor

Petre P.Arsov -

Bogomila

Vkupno1-12

2 4 - - - 6 12 23 2 - 37 17 33 - - 50 1 1 - 2 2 - 2 97

1 2 - - - 3 9 21 - - 30 9 14 - - 23 2 1 - 3 1 - 1 60

- 2 - - - 2 3 7 - - 10 6 13 - - 19 1 1 - 2 - 1 1 34

- 4 - - - 4 5 8 1 - 14 17 33 - - 50 1 1 - 2 2 - 2 72

1 2 - - - 3 4 10 - - 14 6 11 - - 17 1 1 - 2 - 1 1 37

1 3 - - - 4 1 10 2 - 13 7 7 - - 14 1 1 - 2 1 - 1 34

- 2 - - - 2 1 9 - 1 11 10 8 - - 18 - - - 1 - 1 1 33

- 1 - - - 1 1 4 2 - 7 3 9 - - 12 1 - - 1 1 - 1 22

- 3 - - - 3 5 5 1 - 11 2 9 - - 11 1 - - 1 1 - 1 27

- 2 - - - 2 5 13 3 - 21 7 14 1 - 22 1 1 - 2 - 1 1 48

- - - - - - - 2 - - 2 - 5 - - 5 - - - - - 1 1 8

- - - - - - - 3 1 - 4 1 5 - - 6 1 - - 1 1 - 1 12

5 25 - - - 30 46 117 12 1 176 79 136 1 - 216 12 7 - 19 8 5 13 452

Tabela 8 Pregled na nastavniot kadar na osnovnite u~ili{ta vo op{tina Veles

22

Zapiπuvaweto na VIII oddelencite vo I godina na srednoto

obrazovanie e razli~en, vo zavisnost od izborot na idnata pro-

fesija na uËenicite. Vo srednite u~ili{ta vo Veles se {kolu-

vaat u~enici koi osnovnoto obrazovanie go zavr{ile na makedon-

ski nastaven jazik. Srednoto obrazovanie se realizira vo ~etiri

u~ili{ta so razli~ni struki i nasoki. Vo u~ebnata 2003/2004

godina, vo srednite u~ili{ta so ~etvrt stepen vo Veles se zapi-

{ani 2895 u~enici rasporedeni vo 92,5 klasa. So tret stepen koj

se realizira vo USO ,,Dimitrie ^upovski", i USO ,,Kole Nedel-

kovski" zapi{ani se 281 u~enik rasporedeni vo 12,5 klasa ili vo

srednite u~ili{ta (so tret i ~etvrt stepen) zapi{ani se vkupno

3176 u~enici.

SS rr ee dd nn oooo bb rr aa zz oo vv aa nn ii ee

PPRREEGGLLEEDD NNAA BBRROOJJOOTT NNAA UU^̂EENNIICCII II KKLLAASSOOVVII VVOO DDRR@@AAVVNNIITTEE SSRREEDDNNIIUU^̂IILLII[[TTAA VVOO OOPP[[TTIINNAA VVEELLEESS

R. Br. U^ILI[TE I II III IV VKUPNO

1DSU GIMN.

,,KO^O RACIN,,246 240 212 215 913

2DSU ,, JOV^ETESLI^KOV,,

159 160 145 146 610

3DSU

,,DIMITRIJA^UPOVSKI,,

158 167 181 130 636

4DSU ,,KOLE

NEDELKOVSKI318 273 244 182 1017

VKUPNO 881 840 782 673 3176

Tabela 9 Struktura na sredni uËiliπta i uËenici

Tabela 10 Struktura na nastaven kadar

NNAASSTTAAVVEENN KKAADDAARR VVOO DDRR@@AAVVNNIITTEE SSRREEDDNNII UU^̂IILLII[[TTAA VVOO OOPP[[TTIINNAAVVEELLEESS

R. Br. U^ILI[TE MAGISTRIVISOKO

OBRAZOVANIEVI©O

OBRAZOVANIEVKUPNO

1DSU GIMN.

,,KO^ORACIN,,

1 41 - 42

2DSU ,, JOV^ETESLI^KOV,,

- 39 - 39

3DSU

,,DIMITRIJA^UPOVSKI,,

- 42 - 42

4DSU ,,KOLE

NEDELKOVSKI1 55 7 63

VKUPNO 2 177 7 186

23

24

ZDRAVSTVO

Vo ramkite na postojnata organizaciona struktura na nacio-

nalno nivo, zdravstvenata za{tita vo Op{tina Veles se ostvaru-

va na tri nivoa :

- Primarna zdravstvena za{tita

- Sekundarna zdravstvena za{tita

- Zavod za zdravstvena za{tita

25

Tabela 11 Struktura na primarna i sekundarna zdravstvena za{tita vo Op{tina Veles

PRIMARNA ZDRAVSTVENA ZA[TITA

zdravstvenidomovi

dispanzeri ambulantipunktovina selo

ambulanti na selo

5 1 5 36 8

SEKUNDARNA ZDRAVSTVENA ZA[TITA

medicinskicentri

op{ti bolnici

polikliniki dispanzerispecijalisti~ki

kliniki

/ 1 7 1 /

BROJ NA VRABOTENI

lekari specijalisti

lekari naspecijalizacija

lekari poop{ta medicina

stru~en medicin.personal

medicinskisestri

88 15 28 57 714

Tabela 12 Slu`bi na primarna i sekundarna zdravstvena za{tita vo Op{tina Veles

BolnicaGodina na

gradbaPolikliniki

Godina nagradba

Ambulantii dispan-zeri vo

ramkite nabolnicata i polik-linikite

Godina nagradba

Hirur{kooddelenie

1963Zdravstven

dom1947

otorinola-ringologija

1947

O~no i u{nooddelenie

1963 ,,Ta{evi}" 1926O~ni

bolesti1947

Internooddelenie

1963,,Pan~eVaskov"

1960Interna

ambulanta1947

Ginekolo{koaku{ersko

1963Nova

Naselba1960

Hirur{kaambulanta

2003

Detsko odde-lenie

1963Penzio-nerski

/Urolo{kaambulanta

2003

Rentgen odd-elenie

1963Kabinet zasportskamedicina

Ortopedskaambulanta

2003

Infektivnooddelenie

1975

Kabinet zako`no-

veneri~nibolesti

1947 Gradsko 1960

Nevropsihi-jatrija

1919 ^a{ka 1960

26

Naj~esti registrirani zaboluvawa vo primarnite zdravstveni

ambulantno poliklini~ki i dispanzerski slu`bi vo Op{tina

Veles se:

- Kardiovaskularni zaboluvawa;

- Respiratorni zaboluvawa;

- Neuroza;

- Psihozi;

- Endokrinolo{ki zaboluvawa;

- Urinarni;

- Maligni zaboluvawa.

Zavodot za zdravstvena za{tita-Veles opfa}a:

- Epidemiolo{ka slu`ba;

- Slu`ba za higiena;

- Laboratoriski slu`bi;

- Specijalna medicina so medicinska statistika.

Pokraj preventivnata rabota i sledeweto na zdravstvenata i

epidemiolo{kata sostojba na naselenieto, Zavodot za zdravstve-

na zaπtita (ZZZ) raboti i na kontinuirano sledewe na zagadu-

vaweto na vozduhot, vodata i po~vata so sofisticirana oprema

za merewe na koncentraciite na ~ad i sulfur dioksid vo voz-

duhot. Vo Zavodot raboti i aparat za induktivna spregnata plaz-

ma za merewe na koncentraciite na te{ki metali vo ambiental-

niot prostor i krvta na vele{ani. Aparatot koj e donacija na

Programata za razvoj na Obedinetite Nacii od neodamna e vo sop-

stvenost na Op{tinata.

Vo Op{tina Veles rabotat 4 dr`avni apteki. 10% od sret-

stvata za rabota na slu`bite za zdravstvena za{tita na lokalno

nivo se obezbedeni od Buxetot na dr`avata, a 90% od Fondot za

zdravstveno osiguruvawe.

27

ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA

So ogled na deceniskoto soo~uvawe so efektite od

zagaduvaweto so te{ki metali, predizvikot za unapreduvawe na

`ivotnata sredina za Veles i vele{ani ima su{testveno

zna~ewe. Sostojbite so `ivotnata sredina na podra~jeto na Op-

{tina Veles detalno se elaborirani vo Lokalniot ekolo{ki

akcionen plan (LEAP) izgotven pome|u prvite dokumenti od ovoj

vid vo Republika Makedonija, vo 1998 godina.

Vo ramkite na Lokalniot ekolo{ki akcionen plan analizi-

rani se site relevantni aspekti na opciite za ekonomski razvoj,

obezbeduvawe prifatliva za{tita za zdravjeto na naselenieto

kako i soodvetno nivo na kvalitet na ekosistemite vo Op{tina

Veles. Pritoa osobeno se akcentirani:

28

- Ekonomskite aktivnosti neophodni za razvoj na lokalna

ekonomija;

- Socijalnite faktori relevantni za za{tita na zdravjeto na

naselenieto, zajaknuvawe na javnata svest, vklu~uvawe na

gra|anite vo procesot na odlu~uvawe za pra{awa od lokalno

zna~ewe;

- Ekolo{kite sostojbi;

- Strategiite za obezbeduvawe na zdrava i ~ista `ivotna

sredina;

- Konceptot za odr`liv razvoj.

Konceptot za odr`liv razvoj inkorporira razvoj koj gi zado-

voluva potrebite na sega{nite generacii i istovremeno obezbe-

duva kapacitet za zadovoluvawe na potrebite na idnite genera-

cii. Ovoj pristap ovozmo`uva vospostavuvawe na balans pome|u

nivoto na ekonomski razvoj i stepenot na za{tita na `ivotnata

sredina.

Uspe{noto sproveduvawe na politikata za za{tita na `ivot-

nata sredina i konceptot za odr`liv razvoj nalaga obezbeduvawe

na kvalitetni i iscrpni informacii okolu izvorite na zagadu-

vawe, sostojbite so `ivotnata sredina i prostorot kako i raspo-

lo`ivite tehni~ko-tehnolo{ki re{enija vo proizvotstvenite

procesi.

29

Bol

ni~k

i ot

pad

Te~

en o

pase

n ot

pad

Otp

ad o

d p

las

tika

SANITARNODEPONIRAWE

Cvrstotpad POSTROJKI ZA

SOGORUVAWE

REGIONALNA DEPONIJA

Konvencionalno sobir.na me{an otpad

Sobir. na otpad vodva sada

Suv otpad

Komunalen otpad

ME[AN OTPADMehani~kaseparacija

PRETOVARNASTANICA

BERZA NA OTPAD

Oboenimetali

`elezo hartija staklo

RECIKLA@A

Strategija za integralno upravuvawe so cvrst otpad vo Op{tina Veles

Prioriteti vo upravuvaweto so cvrst otpad

IZBEGNUVAWE

SMALUVAWE

RECIKLIRAWEOBRABOTKA

DEPONIRAWE

PRIORITET

30

AAkkttiivvnnoossttii zzaa ppooddoobbrruuvvaawwee nnaa eekkoolloo{{kkiittee ssoossttoojjbbii

Vo prilog na utvrduvaweto na realnite sostojbi so zagaduva-

weto so te{ki metali e nabavkata na ICP ili aparatot za anali-

za so induktivna spregnata plazma vreden 100.000 amerikanski

dolari {to UNDP i go otstapi na Op{tina Veles. Dosega{nite

stru~ni trudovi, analizi kako i aktivnostite na nevladinite

organizacii kade pred se ED "Vila Zora" i Dru{tvoto na rodite-

li za gri`a za zdravo pokolenie, rezultiraa so svrtuvawe na vni-

manieto na nadle`nite institucii na dr`avata kon problemite

so zagaduvaweto vo Veles. Vo tek se podgotovkite za realizacija

na proekt finansiran od italijanskata vlada ~ija cel e so pomo{

na ekspertski analizi da se utvrdat realnite sostojbi so koncen-

traciite na te{ki metali vo krvta na vele{ani.

Vo ramkite na site spomenati aktivnosti, nevladiniot sektor

~esto e vo uloga na inicijator, no i nositel na klu~ni proekti za

podobruvawe na ekolo{kite sostojbi.

Dru{tvoto na roditeli za gri`a za zdravo pokolenie uspea da

go svrti vnimanieto na makedonskata javnost iniciraj}i analizi

na koncentraciite na te{ki metali vo organizmot na 80 vele{ki

deca vo Centarot za bioti~ka medicina vo Moskva. Voedno so

poddr{ka od Ambasadata na Velika Britanija ovaa nevladina

organizacija inicira{e izmeni na zakonskite regulativi vo

oblasta na zdravstvoto, vo prilog na nadminuvaweto na ekolo{-

kite problemi so koi se soo~uvaat vele{ani.

Od svoja strana, ED "Vila Zora" preku realizacija na proekt,

nabavi aparat za alergolo{ki testovi koj mu go otstapi na Medi-

cinskiot Centar-Veles so cel da pridonese vo prevencijata i

lekuvaweto na alergiite kako najza~esteno zaboluvawe predi-

zvikano od zagaduvaweto.

31

Od osobeno zna~ewe vo borbata za podobra `ivotna sredina

po trideceniskoto zagaduvawe so olovo, kadmium i drugi te{ki

metali, e koordinacijata pome|u Op{tina Veles i nevladiniot

sektor koja ve}e se efektuira so konkretni rezultati. Priori-

tetnite aktivnosti vo ovoj domen se naso~eni kon:

- Utvrduvawe na realnite sostojbi so zagaduvaweto na

vozduhot, vodite i po~vata so ~ad, sulfur dioksid i

te{ki metali;

- Utvrduvawe na vlijanieto na zagaduvaweto vrz zdravjeto na

vele{ani;

- Prezemawe konkretni merki od strana na nadle`nite

institucii vo dr`avata za podobruvawe na sostojbite so

`ivotnata sredina vo Veles;

- Alarmirawe na po{irokata javnost vo Evropa i Svetot za

ekolo{kite problemi vo op{tinata;

- Utvrduvawe na merki za kaznuvawe na zagaduva~ite;

- Utvrduvawe beneficii za gra|anite izlo`eni na efektite

od zagaduvaweto;

- Prezemawe merki za voveduvawe na tehnologii na ~isto

proizvotstvo.

32

INFRASTRUKTURA

33

Geografskata mestopolo`ba na Op{tina Veles koja go zafa}a

centralnoto podra~je na dr`avata, ja akcentira soobra}ajnata in-

frastruktura kako eden od najzna~ajnite faktori za dolgoro~en

razvoj na op{tinata. Niz teritorijata na Op{tina Veles minuva

me|unarodniot soobra}aen koridor koj ja povrzuva Evropa so Blis-

kiot Istok i Severna Afrika. Patniot soobra}aj e zastapen so

magistralni, regionalni i lokalni patni pravci. Op{tina Veles

e povrzana so dr`avnata i me|unarodnata soobra}ajna komuni-

kacija preku patnite pravci Tabanovce-Skopje-Veles-Bogorodica

i Del~evo-[tip-Veles-Gradsko-Prilep-Bitola-Mexitlija.

SS oo oo bb rr aa }} aa jj nn aaii nn ff rr aa ss tt rr uu kk tt uu rr aa

Tabela 13 Patna mre`a

Pati{ta odr`uvani

odop{tinata

Pati{taodr`uvani

od centralnata

vlast

Pati{tai ulici

vo urbanitesredini

Pati{tai ulici voruralnitesredini

Lokalnapatnamre`a

Asfalt.pat vo

op{tinata

Neasfalt.pat vo

op{tinata

Zemjenpat vo

op{tinata

237,37 km 117,00 km 104,80 km 54,00 km 132,57 km 70,20 km 13,17 km 45,30 km

Javniot transport e dostapen na 50% od naselenieto, a orga-

niziraniot prevoz na 60% od u~esnicite. Patnata mre`a seu{te

ne e doizgradena {to ja nalaga potrebata od novi investicii vo

patnata infrastruktura osobeno vo ruralnite podra~ja.

@elezni~kiot soobra}aj na podra~jeto na Op{tina Veles se

odviva preku `elezni~kiot sistem na Republika Makedonija. Niz

op{tinata minuvaat: me|unarodnata pruga Tabanovce-Skopje-Veles-

Gevgelija, prugata Veles-Prilep-Bitola i prugata Veles-[tip-

Ko~ani.

34

Pred edna decenija, gra|anite na Veles se snabduvaa so voda

za piewe isklu~ivo od reni-bunarite instalirani na desniot

breg na rekata Vardar so osnoven sistem dimenzioniran na kapa-

citet od 420 l/sek od koi 300 l/sek so zafa}awe na povr{inskite

vodi i 120 l/sek podzemni vodi. Deneska so isklu~ok na letnite

periodi, gradot se snabduva so ~ista voda za piewe preku hidro-

sistemot "Lisi~e" so direkten vodozafat od rekata Topolka.

Ovoj sistem e pove}e namenski i se predviduva da obezbedi

vodosnabduvawe na naselenieto vo gradot i 8 ruralni naslebi,

navodnuvawe na 4.100 hektari obrabotlivi zemjodelski povr{ini

kako i revitalizacija na ezeroto "Mladost" i navodnuvawe na

dopolnitelni 1.800 hektari lozovi i drugi nasadi.

Za realizacija na proektot, dosega se investirani 36,5 mili-

oni evra od koi 10.000.000 evra preku samopridonesi investiraa

gra|anite na Veles. Denes, so realizacijata na proektot rakovodi

JP hidrosistem "Lisi~e". Spored dinamikata na rabotite se

o~ekuva proektot da se finalizira kon krajot na 2005 godina so

{to }e se sozdadat uslovi za dolgoro~no re{avawe na problemi-

te so vodosnabduvaweto.

VV oo dd oo ss nn aa bb dd uu vv aa ww ee

35

So cel da se podobrat sostojbite so vodosnabduvaweto,

Op{tinata raboti i na realizacija na proektot MEAP za rekon-

strukcija na zastarenata vodovodna mre`a. Op{tina Veles i JKP

"Derven" go realiziraat proektot vo sorabotka so Evropskata

Banka za rekonstrukcija i razvoj (EBRD).

Kvalitetot na vodite se kontrolira od aspekt na fizi~ko-

hemisko i bakteriolo{ko zagaduvawe. Funkcioniraweto na

hidrosistemot "Lisi~e" }e rezultira so pozitivni efekti i

napu{tawe na dosega{nata praktika za primenuvawe na

preventiven tretman za hlorirawe na vodata od reni - bunarite

i previsokoto prisustvo na rezidulani hlorni joni.

36

Odveduvaweto na komunalnite otpadni vodi od doma}instva-

ta i drugite potro{uva~i vo gradot Veles se vr{i zaedno so

atmosferskite vodi preku postojnata kanalska mre`a. Industri-

skite odpadni vodi od pove}eto kapaciteti direktno se ispu{-

taat vo reka Vardar bez prethodno pro~istuvawe.

Otstranuvaweto na cvrstiot komunalen otpad i drug vid otpad

vo gradot Veles se vr{i kolektivno i individualno. Deponijata

za cvrst otpad se nao|a vo blizina na gradot i ne gi zadovoluva

sanitarno tehni~kite uslovi za eksploatacija. Na organizaciono

nivo, ruralnite sredini se soo~uvaat so niza problemi vo sobi-

raweto na otpadot, a vo odredeni ruralni sredini nema orga-

nizirano sobirawe na otpadot. Sostojbite rezultiraat so sozda-

vawe na divi deponii koi ja zagrozuvaat `ivotnata sredina i

zdravjeto na naselenieto.

KK oo mm uu nn aa ll nn aa ii nn ff rr aa ss tt rr uu kk tt uu rr aa

Dispozicija na divi deponii vo Op{tina Veles

37

Vo ramkite na koncepcijata za nadminuvawe na aktuelnite

sostojbi preku odr`livo upravuvawe so otpadot, Op{tina Veles

raboti na kreirawe alternativen sistem na selektivno sobi-

rawe i separirawe na cvrstiot komunalen otpad so opcii za

reciklirawe na nerazgradlivite materii kako i na utvrduvawe

na tehni~ko-tehnolo{ki koncept za izgradba na zaedni~ka

regionalna deponija vo centralnoto podra~je na Republika

Makedonija.

38

EE nn ee rr gg ee tt ss kk aa ii nn ff rr aa ss tt rr uu kk tt uu rr aa

Poradi nepostoewe na sopstveni kapaciteti za proizvotstvo

na elektri~na eneregija, Op{tina Veles potrebite gi zadovoluva

so koristewe na energetskiot sistem na Republika Makedonija.

Osnovnata elektroprenosna mre`a vklu~uva dalnovodi i trans-

formatorski postrojki od 35 i 10 KV koi se povrzani so dal-

novodot Skopje-Veles-Kavadarci. Za transformacija od 110 KV

na pomali naponi se koristi glavnata trafostanica TS 110/35/10

KV vo Veles.

Lokalniot elektrodistributiven sistem raspolaga so razvod-

na mre`a od 423 km i obezbeduva kvalitetno i stabilno snabdu-

vawe so elektri~na energija. Site ruralni naslebi vo op{tinata

se elektroficirani. Potro{uva~kata na elektri~na energija

iznesuva 128 kWh godi{no, dodeka specifi~nata potro{uva~ka

po `itel za potrebite na doma}instvata se dvi`i okolu 980 kWh

godi{no.

39

TT ee ll ee kk oo mm uu nn ii kk aa cc ii ii

Razvojot na telekomunikaciite na podra~jeto na Veles se

karakterizira so intenziven stepen na implementacija na adek-

vatni tehni~ko-organizacioni elementi koi odat vo prilog na

pro{iruvaweto i modernizacijata na telekomunikaciskata

mre`a na nacionalno nivo. Veles raspolaga so sovremena po{ta

koja raboti na kontrola i vr{ewe na site po{tenski aktivnosti,

telefonski i drugi vidovi komunikaciski vrski.

Vo postojnata telefonska mre`a se opfateni 19 naseleni

mesta (55% od vkupniot broj na naseleni mesta), so gustina od 25,5

priklu~oci na 100 `iteli.

So ogled na predizvicite na sovremeniot `ivot, na pod-

ra~jeto na op{tinata masovno se koristat sistemite za mobilna

telefonija i internet mre`ata.

JAVNO PRETPRIJATIE KONTAKT

JKP "Derven" 231- 011

JPV "Lisi~e" 234-193

JP za stopanisuvawe so stamben i deloven prostor direkcija - Veles

212-010

JP Elektrostopanstvo na Makedonija podru`nica- Veles

231-600

JP za po{tenski soobra}aj 231-560

podru`nica - Veles

Tabela 14 Povaæni informacii

40

Javni pretprijatija

Javnoto komunalno pretprijatie "Derven" e osnovano

od Sobranieto na Op{tina Veles za vr{ewe na komunalni dejnos-

ti od javen interes. Pretprijatieto se finansira od prihodite

osnovani od vr{ewe na uslugite koi gi dava na korisnicite:

- Zafa}awe na voda, doveduvawe, prerabotka i distribucija

do potro{uva~ite so odr`uvawe na objektite i opremata

od sistemot za vodosnabduvawe;

- Prifa}awe, odveduvawe na komunalni otpadni vodi i

odr`uvawe na kanalizacioniot sistem;

- Sobirawe, iznesuvawe i deponirawe na komunalen cvrst

otpad od stambeni, delovni i industriski povr{ini;

- ^istewe na javni prometni povr{ini i pogrebalni uslugi;

- Ureduvawe i odr`uvawe na gradsko zelenilo; i

- Organizirawe na pazari na malo.

Gra|anite na Veles imaat mo`nost svoite ocenki, reakcii i

zabele{ki okolu rabotata na JKP "Derven" da gi dostavuvaat do

Gra|anskiot sovetodaven odbor zadol`en za sledewe na rabota-

ta na ova javno komunalno pretprijatie.

41

JKP "DERVEN"

RE VODOVODI

KANALIZACIJA

RE KOMUNALNAHIGIENA

RE PAZARIRE PARKOVII ZELENILO

ZAEDNI^KISLU@BI

Organizaciona struktura na JKP ”Derven”

Tabela 15 Pregled na vraboteni po kvalifikacii (2003 godina)

Obrazovanie Br. na vraboteni

visoko obrazovanie 22

vi{o obrazovanie 5

sredno obrazovanie 60

visokokvalifikauvani 1

kvalifikuvani 71

polukvalifikuvani 76

42

MESNA SAMOUPRAVA

43

Na podra~jeto na Op{tina Veles funkcioniraat vkupno 39

mesni zaednici, a edna e vo postapka na registracija. Vo gradsko-

to podra~je ima 12, a vo naselenite mesta 27 mesni zaednici.

MM ee ss nn aass aa mm oo uu pp rr aa vv aa

14 ,,Naselba Durutovec"

15 ,,Naselba Prevalec"

16 ,,Otovica"

17 ,,Oraovec"

18 ,,Ra{tani"

19 ,,Rlevci"

20 ,,Rudnik"

21 ,,Slivnik"

22 ,,SLP"

23 ,,Sujaklari"

24 ,,Crkvino"

25 ,,^olo{evo"

26 ,,Xidimirci"

27 ,,Nova~ani"

28 ,,Mladost" (neregistrirana)

MZ- Gradsko podra~je MZ-Naseleni mesta

1 ,,Alekso Demnievski" 1 ,,Ba{ino Selo"

2 ,,Bogdan Karakostev" 2 ,,Buzalkovo"

3 ,,Vasa Ko{ul~eva" 3 ,,Venule"

4 ,,Dim~e Mir~ev" 4 ,,Gorno Orizari"

5 ,,9-ti Noemvri" 5 ,,Gorno Jabol~i{te"

6 ,,Keramidna" 6 ,,Drenovo"

7 ,,Rodna Iveva" 7 ,,Dolno Karaslari"

8 ,,Slave Petkov" 8 ,,Dolno Jabol~i{te"

9 ,,Traj~e Panov" 9 ,,Ivankovci"

10 ,,Trajko Kap~ev" 10 ,,Kumarino"

11 ,,Tunel" 11 ,,Kru{je"

12 ,,[orka" 12 ,,Klukovec"

13 ,,Mamut~evo"

Tabela 16 Mesni zaednici i naseleni mesta

44

Tabela 17 Pregled na delovni subjekti vo Op{tina Veles i dosega{ni pazari

SSttooppaannssttvvoo

Poznat kako grad na industrijata od strate{ko zna~ewe za

Republika Makedonija i Balkanskite prostori pred po~etokot na

procesot na transformacija na kapitalot Veles denes se soo~uva

so eden od najte{kite predizvici za stopanskiot razvoj. Proble-

mite koi se rezultat od procesot na privatizacija, zastarenite

osnovni sredstva i otsustvoto na inventivni tehnologii, vo gole-

ma mera se odrazuvaat vrz razvojot na lokalnite ekonomski kapa-

citeti sozdavaj}i dopolnitelni te{kotii vo konkurentnosta i

pred se izvoznata orientacija na vele{koto stopanstvo. Sepak,

ekspertskite analizi na sostojbite i razvojnite mo`nosti uka`u-

vaat deka duri i vo vakvi okolnosti, blagodarenie na raznovid-

nata struktura, vele{koto stopanstvo mo`e da bide esencijalen

dvigatel na lokalniot razvoj.

Firma Osnovni proizvodi Dosega{ni pazari

MHK ,,Zletovo"cink, olovo, srebro, amonium fosfat, ve{ta~ki |ubriva

Metali vo stranstvo mineralni |ubriva vo Makedonija

AD ,,Porcelanka"porcelan, podni i yidni kerami~ki plo~ki

Zemji od porane{na SFRJ,EU, Bliski Istok

AD ,,Kiro ]u~uk" cigli, blokovi, tol~en kamen-rizla

porane{na SFRJ(Kosovo)

AD ,,Dim~e Mir~ev" metalen talk, {krilec ikalcit, var, mikro talk

Biv{i JugoslovenskiRepubliki, Bugarija

AD ,,Nokateks" prediva, tkaenini, vezeni tkaenini, konfekcija

Germanija, Anglija,Italija, porane{na SFRJ, Grcija

AD ,,Dimko Mitrev" krzneni proizvodi (konfekcija, avtopresvlaki i dr.)

Germanija, [vedska,Rusija, Holandija, Romanija

,,Bra}a Ko{ul~evi Brako"metalen mebel, regali za elektro oprema, arhivski sandaci, tovarni prikolki

doma{en pazar porane{na SFRJ

45

,,Dinamo Leov" bojleri porane{na SFRJ, Grcija,Bosna i Hercegovina

AD ,,@ito Vardar"bra{no, leb, pecivo, dobito~na hrana

doma{en pazar

AK ,,Lozar"zemjodelski kulturi, vinarstvo,dobito~no proizvodstvo

Slovenija, Hrvatska,Germanija, Avstrija, Grcija

AD ,,Blagoj \orev"rafinirano maslo, masna kiselina, konditorija, sokvi, ocet

doma{en pazar

F-ka za {inski vozila,,Veles"

remont na patni~ki i tovarni vagoni

doma{en pazar

AD ,,Tabak Veles" fermentiran tutunSAD, Ukraina, Italija,Japonija porane{na SFRJ

Prezentiranite parametri poka`uvaat apsoluten porast na

brojot na delovni subjekti vo industrijata i trgovijata za period

od 10 godini. Podatocite na Zavodot za statistika na Republika

Makedonija za vkupniot broj na registrirani delovni subjekti vo

Delovni subjekti vo 1990, 1996 i 2000 godina

Broj na vraboteni vo oddelni sektori vostopanstvoto vo 1990, 1996 i 2000 godina

Bro

j na

del

ovni

sub

jekt

iB

roj n

a vr

abot

eni

46

Op{tina Veles (87 vo 1990 godina i 2345 vo 2000 godina), uka-

`uvaat na pozitiven trend na zgolemuvawe na brojot na delovni

subjekti vo stopanskite dejnosti so tendencija za duplirawe na

brojot na godi{no nivo. Taka vo industrijata e zabele`an porast

od 18 vo 1990 na 221 deloven subjekt vo 2000 godina, dodeka vo

trgovijata od 52 registrirani vo 1990, brojot na delovni subjekti

se zgolemil na 1234 vo 2000 godina.

Sepak, porastot na brojot na delovni subjekti ne korespondi-

ra so sostojbite so vrabotenosta. Prezentiranite podatoci za

nivoto na vrabotuvawe po sektori za period od 10 godini uka`u-

vaat na namaluvawe na brojot na vraboteni lica.

Kontradiktornosta e osobeno naglasena vo domenot na trgovi-

jata koja ima najgolemo u~estvo vo vkupniot broj na delovni sub-

jekti, a istovremeno ima minimalen broj na vraboteni. Podato-

cite od Zavodot za statistika govorat deka vo 1990 vo trgovijata

bile vraboteni 1275 lica, a vo 2000 godina samo 500 lica.

Vo sferata na industrijata parametrite (18 delovni subjekti

so 9.927 vraboteni lica vo 1990 nasproti 221 deloven subjekt so

7400 vraboteni lica vo 2000 godina) uka`uva na rapidno namalu-

vawe na brojot na vraboteni i stagnacija vo razvojot. Kako {to e

prika`ano vo tabelata, brojot na vrabotenite poka`uva isti

rezultati i vo ostanatite sferi. Namesto porast na brojot na

vraboteni, vo Op{tina Veles e registrirano ogromno namaluvawe

koe izrazeno vo apsolutni broevi iznesuva 16179 vraboteni lica

vo 1990, a 11193 lica vo 2000 godina {to uka`uva na otpu{tawe

na 4986 od postoe~kite vraboteni.

Procentualno uËestvo na delovnite subjekti vo Opπtina Veles vo 2000 godina

Procentualen prikaz na vrabotenitepo sektori vo 2000 godina

47

Tabela 18 Stopanski subjekti - vraboteni - investicii

Vrabotenost po sektori

Br. na subjekti Br na vraboteni% u~estvo nainvesticii

Industrija 221 7.400 29

Zemjodelstvo i {umarstvo

46 1.840 1

Grade`ni{tvo 56 650 0

Soobra}aj i vrski 151 800 35

Trgovija 1.234 500 6

Vodostopanstvo 22

Zanaet~istvo i li~ni uslugi

66 3

Ostanati dejnosti

571 3.360 7

Vkupno 2345 2354 100

Procentualno uËestvo na investiciivo Opπtina Veles vo 2000 godina

48

Komparativnata analiza na prezentiranite sostojbi vo

vele{koto stopanstvo vo 2000 godina uka`uva na slednite

su{tinski parametri: Od grafi~ki prezentiranite podatoci i

tabelata mo`e da se vidi deka industriskite kapaciteti vlegu-

vaat so 24% vo vkupniot broj na kapaciteti dodeka od aspekt na

vrabotuvaweto nivnoto u~estvo e 52%. Ovie dva parametri

poka`uvaat deka nositeli na vrabotuvaweto se industriskite

subjekti dodeka pak, od aspekt na investiciite, se gleda deka

nivnoto u~estvo vo vkupnite investicii na lokalno nivo e 29%

{to e nedovolno za ponatamo{niot razvoj na industriskite sub-

jekti so osobeno vlijanie i vrz vrabotenosta.

Ako se analiziraat vkupnite investicii vo Op{tinata se gle-

da deka najgolemo u~estvo na investiciite ima vo sektorot soo-

bra}aj i vrski {to poka`uva deka investiciite vo infrastruktu-

ra se mnogu pogolemi od investiciite vo industrijata koja seko-

ga{ e nositel i na razvojot i na vrabotuvaweto.

Na prv pogled, tabela 4 poka`uva deka trgovskite subjekti

u~estvuvaat vo vkupniot broj so 54%, no vo vrabotuvaweto nivno-

to u~estvo e zanemarlivo (pomalku od 1%). Sostojbite se isti i

vo vkupniot del na investiciite kade trgovijata u~estvuva so 6%.

Od seto ova proizleguva zaklu~okot deka trgovskite subjekti

iako se najbrojni, nemaat nikakvo vlijanie vo vrabotuvaweto vo

op{tinata.

Vo ostanatite dejnosti, u~estvoto vo vkupniot broj na subjekti

procentualno e mnogu blizok do brojot na vrabotenite (24 naspro-

ti 23%), no od druga strana investiciite povtorno imaat malo

u~estvo vo vkupnite vloæuvawa od samo 7%.

Generalnite zaklu~oci koi proizleguvaat od poslednata kom-

parativna tabela, poka`uvaat deka karakteristika na vele{koto

stopanstvo e niskoto nivo na investicii vo industrijata, malata

akumulacija na rabotna sila vo trgovijata i povisoka stapka na

investicii vo infrastrukturata kako edinstvena pozitivna ten-

dencija i preduslov za razvoj na site ostanati stopanski granki.

49

PP rr oo ee kk tt ii

Ekspanzijata na razvojot na infrastrukturata na podra~jeto

na Op{tina Veles, pokraj zalo`bite za implementacija na Pro-

gramata za investirawe vo javniot sektor, od 2002 godina, pa

navamu e rezultat i na poddr{kata od pove}e stranski i doma{ni

fondacii i donatori. Del od proektite dostaveni do potencijal-

nite donatori bea prifateni i realizirani, a del se vo faza na

realizacija.

50

Proekt Donator

1 Rekonstrukcija na javni objekti i infrastruktura UNDP

2 Regulacija na reka Vardar UNDP

3 YES UNDP

4Donacija na aparat za analiza na te{kite metali

vo krvta i `ivotnata sredina so metoda naanaliza so induktivna spregnata plazma

UNDP

5 ITC UNDP

6 Urbana oprema UNDP

7 Kancelariska oprema UNDP

8 Kompjuterska oprema UNDP

9 Donatorska konferencija UNDP

10 Detski zabavni parkovi USAID

11 Betonirawe na ulici USAID

12 Centar za informirawe na gra|anite USAID

13 Skejd parkAmbasada na kral-stvoto Norve{ka

14 TunelAmbasada na kral-stvoto Norve{ka

15 Regulacija na reka VaradarMinisterstvo za`ivotna sredina

16 Rekonstrukcija na vodovodna mre`aKompenzacionen

fond Fare

17 Parterno ureduvawe na ul. ,,Dimko Najdov"Republi~ki fond

za pati{ta

Tabela 19 Realizirani proekti

18Podobruvawe na upravuvaweto so cvrst

Komunalen otpadEKOLINKS

19 Parkovi i {umi Svetska Banka

20 Inkubator Svetska Banka

21 Malo Mov~e AD Kiro ]u~uk

22 Malo Mov~e - ideen proekt GP Izgrev

23 Malo Mov~e Komercijalna Banka

24 Malo Mov~eKablovska

televizija Sprint

25Rekonstrukcija na fasadi vo centralno

gradsko podra~jeTrifun Kostovski

26 Spomenik na Ko~o Racin Trifun Kostovski

27 Rekonstrukcija na crkva ,,Sv. Pantelejmon" Trifun Kostovski

51

MM ee dd ii uu mm ii

Dinamikata na razvojot na mediumskiot prostor vo Veles odi

vo prilog na naporite za prifa}awe na predizvicite na sovre-

menoto informativno rabotewe. Nasproti postojnite finansiski

problemi, nedostigot od opcii za profesionalizacija i uslovite

na zgolemena konkurencija, sekoj od mediumite se odlikuva so

specifi~ni programski karakteristiki obiduvaj}i se da raboti i

na poleto na kreativnosta.

Pokraj elektronskite mediumi na nacionalno nivo, denes

vele{ani imaat mo`nost da ja sledat programata na dve lokalni

televiziski stanici vo privatna sopstvenost, edna javna lokalna

radiodifuzna stanica, pet lokalni radiostanici vo privatna

sopstvenost i eden lokalen pe~aten medium.

52

MEDIUM KONTAKT TELEFON

1. TV STANICI

TV ZDRAVKIN 212 900

TV KANAL 21 211 445

2. RADIO STANICI

RADIO VELES 231 046

RADIO GOLDI 235 103

RADIO CD 232 312

RADIO MERAK 5FM 231 523

RADIO SI-BI-EM 232 532

RADIO ROMANI BAH 223 827

3. LOKALEN PE^ATEN MEDIUM -

VARDARSKI GLAS 235 103

4. DOPISNI[TVA

MTVStoilko Andreevski

070 795 069

MAKEDONSKO RADIOKire Vasilevski

070 617 832

TV A1, Radio KANAL 77, VEST Ubavka Janevska

070 306 825

TV KANAL 5Milka Smilevska

070 639 127

TV TELMA Jadranka Stefkova

070 426 257

DNEVNIKPetar Pe~kov

070 265 460

UTRINSKI VESNIKBo`ana ]ulavkova ^adieva

235 103

VREME Antoanela Gajdova Dimitrievska

075 596 874

Tabela 20 Mediumi