multi me dija

olski center Novo mestoVija strokovna olaegova ulica 112, 8000 Novo mesto

olski center Novo mestoVija strokovna olaegova ulica 112, 8000 Novo mesto

Multimedijitudijsko leto 2010/2011

olski center Novo mestoVija strokovna ola

egova ulica 112, 8000 Novo mesto

september 10 www.ecnm.si Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnare-mail: [email protected] 2

Pojem multimedija (multimedia) izhaja izlatinske besede multus (mnogi) in medium.

Pridevnik multimedialen pomenil tisto, kar hkrati uporablja ve tehnik reprodukcije in prenaanja komunikacije,

pojem multimedija pa naj bi zajemal ve predstavnost, dialog med lovekomin ra unalnikom, pri katerem se uporablja kombinacija razli nih medijev; npr. besedilo, zvok, grafika, in videoposnetki.

Multimedija




V prazgodovini so slikali in pisali na kamne, les in glino za hranjenje podatkov pa so se posluevali tudi iv alskih ko in rastlinskih materialov.

Zgodovinski pregled

Sumerski klinopis

papirus

Pisavo so prvi izumili Sumerci. Znamenja so vpraskovali s tankim trsnim pisalom v mehko glino oz. pravokotne plo ice.

Stari Egip ani in kasneje Grki pa so zapisovali e na papirus




Do 15 st. so na papir zapisovali z roko 1455 izide prav tiskana knjiga Gutenbergov izum knjigotiska z

ulitimi rkami in znaki (180 naklad biblije).

za etek mnoi nega posredovanja informacij na daljavo po modelu od-enega-k-ve

Zgodovinski pregled




Fotografija se v zametkih pojavi v tridesetih letih devetnajstega stoletja. (Janez Puhar steklo, veplo, jodova para in alkohol )

tirideset let kasneje izumijo telefon ter kmalu zatem e snemanje zvoka prvi nemi film se odvrti leta 1896 prvi radijski programi v 20 letih 19. st. (Radijska

postaja Ljubljana je za ela delovati 1. septembra leta 1928).

sredi tridesetih se pri ne razvoj televizijskih programov (Prva redna oddaja na TV Ljubljana pa je za ela oddajati 28. novembra 1958 redna postaja).

estdeseta leta zaznamuje razvoj interneta

Zgodovinski pregled




lovek se je sposoben zapomniti 20% informacij, ki jih je slial, 40% e jih je slial in videl in 75%, e jih je slial, videl in aktivno uporabljal.

Vloge novih medijev




Posameznikom in skupinam laji in hitreji dostop do informacij, njihovo obdelavo in shranjevanje, udobnejo komunikacijo na daljavo, razirjene monosti zabave, druenja, ohranjanja s tikov

itd..

Poslovni svet pri neposredni prodaji vsakovrstnih drugih transakcijah promociji izdelkov in storitev, izobraevanju kupcev in zaposlenih, poslovni komunikaciji itd..

Vloge novih medijev




Uporaba multimedije - poslovno prispeva k prepri ljivosti izdelka ali storitve na daljavo, pove ana hitrost izmenjave podatkov, Ni ve prostorske razprenosti (uporaba el. Pote,

videokonferen ni sistemi ipd.).

Uporaba multimedije zabava Videoigre, On-line igre, Izmenjava datotek ipd.., Virtualni svetovi.

Vloge novih medijev




(Ne)enako kulturno okolje Medijsko razkritje zasebnosti Razli ne lovekove vrednote Etika in morala

Je medijska produkcija lahko moralna, dobra?




Zasebnost in identiteta: dileme med pozitivnim in

negativnim u inkom novih tehnologij (spletne kamere).

Je to varnost ali vdiranje v

zasebnost?

Virtualizacija in identiteta?

Problematika




Eno od najbolj problemati nih podro ij loveke drube oziroma komunikacije, s tem pa tudi medijske produkcije

je zanesljivost oziroma verodostojnost informacije

Kako lahko razberemo verodostojnost informacije oziroma (multi)medijskega sporo ila?

In kako lahko nanjo (pozitivno) vplivamo?

Resni nost in zanesljivost v medijih




Obdelava kakrnekoli informacije (besede, slike, zv oka) na katerikoli stopnji njenega obstoja (nastanek, procesiranje, hranjenje, posredovanje) omogo a na rtno zavajanje prejemnikov sporo ila skozi njegovo spreminjanje

Manipulacija nestrokovnost

Resni nost in zanesljivost v medijih




Estetika prou uje lepo in lovekov odnos do lepega.

Medijski izdelek ali storitev oziroma medijsko sporo ilo deluje skozi besedilo, sliko, in/ali zvok, lahko pa ga zaznavamo tudi skozi druge komunikacijske kanale oziroma ute in mentalne procese (vonj, tip, spomini, asociacije).

Izbor na ina podajanja sporo ila :- kulturno ozadje- estetski preseek- umetnika dodana vrednost- kreativnosti in inovativnost

Estetika




Slovenska beseda je oblikovanje

Dizajn v irem pomenu besede zajema tudi: procese raziskovanja, razvoja zamisli, in modeliranja

Dober dizajn lahko pritegne pozornost, izbolja de lovanje izdelka, zmanja stroke proizvodnje in zagotavlja izdelku m o no

konkuren no prednost na ciljnem trgu

Stil (skupek zna ilnih elementov pri opravljanju)

Dizajn (daje obliko predmetu z upotevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnolokim procesom) .

Dizajn




Faze kreativnega procesa: 7

a) definiranje (problema, izhodi , vpraanj itd.); b) raziskava (pregled virov, obstoje ih in sorodnih reitev,

predvidevanja reitev); c) zasnova (idejni osnutek izdelka/storitve kot zamisel,

abstraktni model; zasnova procesa); d) prototipiranje (celovit funkcionalen in detajliran model); e) izbira (pravega modela oziroma prototipa, na podlagi

preizkusa); f) uporaba (dejanska, konkretna implementacija

izdelka/storitve); g) u enje (skozi merjenje, nadzor uporabe, refleksijo,

uporabo nadaljnjih virov, mnenj ipd.); tudi (cikli no) Izboljevanje.

Dizajn




Najpogosteje se danes uporablja multimedija na svetovnem spletu.

Pritegnitev pozornosti Uporaba slik, animacij, videa ali zvoka je priporo ljiva le,

ko se natete aplikacije ujemajo s sporo ilom

tehni ne omejitve (Paziti je treba tudi na nove, e ne testirane tehnologije).

Pri akovanja uporabnikov

Le zvok? Slide show? Video?

Uporabna multimedija




Ko snemate originalni zvok, si vzemite as in poskrbite, da bo posnetek kvaliteten.

Paziti je potrebno: Nizkofrekven ni umi v ozadju (zvok ventilatorja ipd.) Kompresiranje datotek (laja prenosljivostslaba

kakovost).

Zvok




Slide show (tukaj se zvok sinhronizira s slikami. )

Potrebovali bomo program, ki bo zdruil zvo ni posnetek

z nepremi nimi slikicami. http://www.youtube.com/watch?v=_bTdLi0YUVM http://www.youtube.com/watch?v=xe3RqgnXaT4&feature=related

Slide show




Video je najbolj izzivalna multimedijska vsebina, k i se prenaa po spletu. Ena sekunda nekompresiranegavidea NTSC (National Television Standards Committee), mednarodnega standarda za televizijo in video, zahteva priblino 27 megabajtov.

Potrebna kompresija (s tem se zmanja kvaliteta podatkov)

Video




Snemanje iz bliine. iroki posnetki imajo preve podrobnosti za malo resolucijo.

Snemanje videa s preprostim enobarvnim ozadjem.

Izogibaj se zumiranju. V videu z majhnim faktorjem okvirjev lahko povzro i zmedo v predstavitvi in interpretaciji, pa tudi kompresija je slaba .

Pri urejanju videa uporabi trd prehod med posnetki e digitalizira material, ki je bil originalno posne t za

video ali za film, pazljivo izberi material. Izberi posnetke, ki vsebujejo malo gibanja in nimajo veliko podrobnosti.

Video-napotki




Multimedija predstavlja integracijo razli nih medijskih elementov, ki so v osnovi samostojna vsebina.

Multimedija je informacija predstavljena v kombinaciji teksta, grafike, zvoka, animacije in videa narejena s pomo jo ra unalnika.

Interaktivna multimedija uporabnikom je omogo ena kontrola nad aplikacijo, e je dodana struktura hiperpovezave

Multimedija




Hipertekst-Tekst prikazan na ra unalniku, ki vsebuje

povezave na druge tekstovne dokumente. Bralec lahko z enostavnim klikom odpre drugi tekst, ki vsebuje recimo opirnejo tolma enje nekaterih besedipd..

Hipermedija- Nastane kadar se v hipertekst dodajajo slike,

animacije, zvok, video itd..ve inoma se za to uporablja splet (www.)

Hiper-tekst-medija




Primer hiperteksta




INTERAKTIVNOST

Dialog med uporabnikom in aplikacijo Uporabniku omogo a odlo anje in izbiro,

obenem pa se lahko v realnem asu vrne nazaj na prvotno vsebino.

Navigacija- na in premikanja uporabnika skozi hipermedisko aplikacijo.

Za lajanje navigacije v aplikaciji se dodajajo razne mape, gumbi ikone ipd..




Mreni hipermedijskisistemi

Za etki so bili pristop nemreni hipermediji(posamezni uporabnik v interakciji z eno aplikacijo..na CD-romu ).

Razvoj ra unalnike mree: isto asni pregled aplikacij s strani ve uporabnikov znotraj sistema-ol, hi, podjetji..

Svojo posebnost dosee z razvojem interneta, kjer je medij dosegljiv prakti no po celem svetu.




Prednosti mrene hipermedije

Avtor teksta lahko dodaja reference k tekstom drugih avtorjev, ki se nahajajo na drugih ra unalnikih.

Pri tem lahko vsak avtor menja, dopolnjuje in izpopolnjuje svoj tekst,

Avtor nima nikakrnih potreb, da objasnjuje tisto, kar so pred njim e bolje objasnili, bralec sam izbira o kakovosti vsebine.

Internet je prakti no eden globalnih hipermedijskih sistemov, kjer lahko najdemo prakti no vse kar nas zanima.




Uporaba multimedije

Prakti no povsod, kjer je prisotna elektronska informacija

V poslovnem svetu : marketing, prezentacije, reklame, simulacije, katalogi, videokonference, on-line prodaja..ipd.

Na javnih mestih : hoteli, avtobusne in eleznike postaje, trgovski centi, muzeji in vse, kjer so potrebne informacije.




Uporaba multimedije

Doma (ra unalnik, internet) V izobraevanju- izobraevalne ustanove- predolska vzgoja: vana grafika, animacija in zvok pri u enju motorike, branja ipd...

- odrasli: fotografije podprte z tekstom in video zapisi.

Izobraevanje na daljavo




Multimedijski ra unalniki sistemi

Multimedijski sistemi za razvoj (avtorji) in za pregledovanje (koristniki) multimedijskih aplikacij.

Prevladajo Windows in Machintos sistemi Pravila: hitreji ra unalniki z ve jim

spominom in diskom




Strojna oprema

RAM, ROM, trdi disk Disketa, magnetni in opti ni zapisi DVD, CD-rom italniki in snemalniki USB Klju ki

Vhodne enote : tipkovnice, mike, ekrani na dotik, grafi ne table, skenerji, digitalne kamere, mikrofon..

Izhodne enote : monitor, zvo niki, video enote, projektorji, printerji

Komunikacija : modem, ISDN adapter, ADSL modem




Programska oprema

Sistemski softver - Microsoft Windows ali MacOS

Oblikovanje teksta in OCR programi Pripomo ki za risanje, slikanje in obdelavo

grafike 3D modeliranje Obdelava zvoka Obdelava animacij in video signalov Konverzija izmed razli inih formatov video in

zvo nih signalov. Multimedijski avtorski pripomo ki




Osnovni elementi multimedije

Grafika Tekst Zvok Animacija Video




Grafika

Pomembna za vizualni efekt multimedijskeaplikacije

Bitmap (paint rasterska grafika) ali vektorska (drawn grafika).

Bitmape foto realisti ne slike in za kompleksne risbe, ki zahtevajo fine detajle.

Vektroska grafika za grafi ne oblike, katere se lahko matemati no izraajo v koordinatah, dolinah in kotih ( rte, pravokotniki, poligoni, kronice..)




Vrste grafike

A) Bitmape (paint ali rastorska grafika) B) Vektorska (drawn grafika).

Bitmap sastavljena od posameznih to ka - pixelov (picture

element) vsaki pixel iste veli ikosti resolucija - tevilo pikslov po horizontali i vertik ali -narekuje kvaliteto slike. matrika za spomin informacij o vsakem pixlu kateri dela

sliko (lokacija, barva), dimenzija matrice je odvisna od tevila barv.




Bitmap-barve in velikost slike

rno-bela slika (monochromatska)Vsak pixel je shranjen kot en bit (0 ali 1), 640 x 480 slika zahteva 37,5 KB (640

x 480 / 8 / 1024)

Slika u toni sive barve (gray-scale)Vsak pixel je shranjen kot byte (vrednost izmd 0 do 255) 640 x 480 slika

zahteva prek 300 KB.

Slika u 8-bitni barvi (indeksirana)

Slika u 24-bitni barviVsak pixel je shranjen kot 3 byta (za vsako RGB barvo po eden)

Podpira 256 x 256 x 256 mogo ih kombinacij barv (16,777,216)640 x 480 slika zahteva 921.6 KB.

Mnoge RGB slike se shranjujejo kot 32-bitne slike ker se dodatnibyte podatkov za vsak pixel uporabla za shranjevanje alpha vrednosti katera

predstavlja informacije o posebnih efektih.




Vektorske slike

Original slika

Pove ani detajli




Rastrska grafika

Prednosti

- lovekovo zaznavanje slik (sliko prikaemo na zelo naraven na in

- Mogo e sorazmerno enostavno izvesti mnoico fotorealisti nih u inkov (sen enje, osvetljevanje, manipulacije dolo enih obmo ij slike ), saj ima vsaka to ka dolo eno barvo, osvetljitev

- Enostavno tiskanje , saj izhodne naprave, kot so laserski tiskalniki ali fotoosvetljevalniki izdelajo sliko na enak na in kot je predstavljena rastrska slika s pomo jo mnoice obarvanih to k.




Slabosti Delo z rastrskimi slikami zahteva precejnje koli ine

delovnega pomnilnika , pa tudi prostora na naem disku. Teave nam predvsem povzro ajo slike, ki jih dobimo s skeniranjem v visokih lo ljivostih ali pa jih izdelamo s programi, ki podpirajo fotorealisti nosen enje predmetov (npr. AutoCAD, Micro Lathe ), saj je njihova velikost lahko nekaj 10 MB do celo 100 MB in ve .

Tudi obdelava obsenih bitnih slik s primernimi programi je zahtevno opravilo. Predvsem moramo zagotoviti primerno strojno opremo (hiter procesor, dovolj delovnega pomnilnika), saj bo v nasprotnem delo zelo po asno in utrujajo e.

Rastrska grafika




Prednosti

Najpomembneja prednost vektorske grafike je v tem , da se kakovost slike pri pove avi ali pomanjavi ohranja, saj so predmeti opisani s pomo jo geometri nih formul. Ne oziraje se na to, v kolikni meri bomo pove ali vektorsko sliko, bo ta e naprej ostala enako gladka in ostra (kakor jo pa zmore natisniti tiskalnik).

Spreminjamo lahko posamezne dele slike, ne da bi s tem vplivali na preostale objekte v njej. Objekti v vektorski sliki se lahko med seboj tudi poljubno prekrivajo.

Datoteke z vektorskimi slikami zasedajo relativno malo prostora . Tudi slike s tevilnimi podrobnostmi zavzamejo le malokdaj ve kot nekaj 100 kB prostora.

Vektorska grafika




Slabosti Nenaraven videz . V naravi se obi ajno ne sre ujemo z

ravnimi rtami ampak bolj ali manj ukrivljenimi. Prav ravne rte pa so podlaga vektorske grafike.

Druga pomanjkljivost pa je isto tehni nega zna aja teave pri tiskanju . Datoteka z vektorsko grafiko lahko vsebuje na tiso e ukazov, ki so namenjeni krmiljenju tiskalnika, na katerem bomo sliko natisnili. Tako se v asih rado zgodi, da tiskalnik ne more razumeti vseh ukazov ali pa mu preprosto zmanjkuje prostora v pomnilniku. Zato se lahko odtis precej razlikuje od pri akovanega, v najslabem primeru pa slika sploh ne bo natisnjena.

Vektorska grafika




Kakovost slike

Rasterskagrafika

Vektorska grafika




Grafi ni formati

Ime formataIme formata Tip datoteke Tip slike

Tagged Image File Format .TIFF bitmapa

GIF (Graphics Interchange) Format GIF bitmapa

JPEG .JPG bitmapa

PNG (Portable Network Graphics) .PNG bitmapa

Encapsulased PostScript .EPS vektorska

Windows Bitmap .BMP bitmapa

Windows Metafile .WMF vektorska

Macintosh PICT i PICT2 .PIC oba

Adobe Photoshop .PSD bitmapa

Adobe Illustrator .AI vektorska

CorelDraw CRD .CRD vektorska




Stiskanje slikovni datotek za hitreji prenos po mrei Stiskanje z izgubo Stiskanje brez izgub Vektorske grafike za splet

Bitna grafika: GIF, JPEG, PNGScalable Vector Graphics (SVG)ni format, ampak jezik za opis 2-D grafike v XMLPNG (Portable Network Graphics)noveji format, zamenjava za GIF, stiskanje brez iz gub

Grafika za splet




Spomnimo se.

Vektorske risbe so veliko bolj fleksibilne od rastrskih (bitmap). Te slike se lahko brez izgub pove ujejo in zamnjujejo.Dovolj je, da spremenimo nekatere matemati ne parametre v nai formuli.

Pri rasterskih slikah se z pove evanjem ali manjanjem slik zgublja na kvaliteti slike

Grafika za splet




GIF (Graphics Interchange Format)

Postopek za stiskanje: LZW. Barvne globine: indeksirane barvne palete do 256 barv. Podpira animacije (omogo a shranjevanje ve slik v eni sami

datoteki), prepletanje (je postopno izboljevanje slike, medtem ko se slika e nalaga, torej sprva motna slika se s asom izostri) in transparentnost (eno izmed barv v barvni paleti dolo imo kot prozorno).

Omogo a u inkovito kodiranje slik visoke lo ljivosti in kakovosti. Kodiranje temelji na uporabi vgrajenega LZW algoritma, ki za zmanjanje koli ine podatkov izkori a dejstvo, da se dolo ena zaporedja ponavljajo, pri emer ne izgubljamo podatkov. Torej najprej poi e slikovne pike z enako barvo in jih nato indeksira v barvno paleto slike, za kar ima na voljo najve 8 bitov oz. max 256 barv.

Uporabljamo ga za: izrezke, risalne sli ice, logotipe, animacije, skice

Grafi ni formati GIF




Transparent image: transporentno ozadje slike. (slika z neprozornim ozadjem)

Osnovne karaktaristikeGIF

multi me dija

Documents